Jedro

Ker je bilo o tožnikovi pritožbi zoper sodbo, s katero je bila potrjena odločitev tožene stranke, da se tožnikova prošnja za azil zavrne kot očitno neutemeljena, že pravnomočno odločeno, je s tem tudi začasna omejitev gibanja, določena z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom tožene stranke, prenehala učinkovati.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke, št. 2142-288/2007/2 (1352-02) z dne 13.9.2007, s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Tožena stranka je z navedeno odločbo na podlagi 3. alinee 1. odstavka 27. člena v povezavi s 5. alineo 36. člena Zakona o azilu (ZAzil- UPB2, Uradni list RS, št. 51/2006 in 37/06 - sklep US RS) omejila prosilcu za azil A.S., roj. 8.2.1977, gibanje na prostore Centra za tujce, do prenehanja razlogov, vendar najdalj za 3 mesece, in sicer od dne 12.9.2007 do dne 12.12.2007. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tudi na glavni obravnavi tožnik v celoti ponovil svoje navedbe o tem, da je izvorno državo zapustil zato, da bi odpotoval k ženi v Francijo. Tožnikove navedbe o razlogih, zaradi katerih prosi za azil, so povsem pavšalne. Navedel je, da je aktivni član politične stranke, katere več članov so po vojni ubili, na Kosovu pa ne želi živeti, ker ni svoboden. Primerjava jasnih in prepričljivih navedb o tem, da je bil na ilegalni poti v Francijo, da bi se pridružil svoji ženi, ter njegovih povsem pavšalnih navedb o razlogih za zapustitev izvorne države, tudi po mnenju sodišča povsem zadostuje za sum, da tožnik zlorablja azilni postopek zato, da bi odložil svojo odstranitev iz Republike Slovenije.

Tožnik s pritožbo izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ne zavaja in ne zlorablja azilnega postopka in da je bil prisiljen pobegniti iz svoje izvorne države, saj je bil izpostavljen stalnim grožnjam ilegalnih oboroženih skupin. Meni, da izpolnjuje pogoje za pridobitev azila v Republiki Sloveniji. Dejstvo, da je imel namen iti k ženi v Francijo, ne kaže, da zlorablja azilni postopek, saj se ima vsakdo pravico kadarkoli premisliti in zaprositi za azil v Republiki Sloveniji. Sicer pa tudi ni dopustno, da se je odredilo omejeno gibanje v Center za tujce v P., ki je policijski dom in ni pod nadzorom azilnega doma. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni dovoljena.

Po določbah 3. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, pritožba ni dovoljena, če jo je vložila oseba, ki za pritožbo nima pravnega interesa. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma, da bi si v primeru ugoditve, izboljšal svoj pravni položaj. Kadar pa si tožnik ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.

Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožena stranka z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom tožniku začasno omejila gibanje na prostore Centra za tujce, in sicer do prenehanja razlogov oziroma za čas od dne 12.9.2007 do dne 12.12.2007. Ker pa je bilo o tožnikovi pritožbi zoper sodbo, s katero je bila potrjena odločitev tožene stranke, da se tožnikova prošnja za azil zavrne kot očitno neutemeljena, že pravnomočno odločeno (sodba Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 658/2007-2 z dne 25.10.2007), je s tem tudi začasna omejitev gibanja, določena z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom tožene stranke, prenehala učinkovati.

Po presoji pritožbenega sodišča si glede na navedeno tožnik z vloženo pritožbo zoper izpodbijano sodbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja oziroma doseči ugodnejše rešitve. Ker je izkazani pravni interes procesna predpostavka za vodenje vsakega postopka, v tem pritožbenem postopku pa ta ni izkazan, po presoji pritožbenega sodišča pritožba zoper izpodbijano sodbo ni dovoljena.

Ker gre za procesno odločitev, pritožbeno sodišče pritožbenih ugovorov ni presojalo po vsebini.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 3. odstavka 343. člena. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1.