Jedro

Prvostopenjsko sodišče je pravilno izdalo izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka, saj glede na zaključeni postopek mediacije ni več razlogov za prekinitev postopka. Ker iz podatkov spisa izhaja, da je mediator zaključil mediacijo, iz odgovora na pritožbo pa je razbrati, da tudi tožeča stranka več ne soglaša z nadaljevanjem postopka mediacije, za nadaljnjo izvedbo postopka mediacije ni več podlage.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek, ki je bil prekinjen, nadaljuje.

2. Zoper sklep v celoti se je pritožila tožena stranka, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, postopek pa naj se nadaljuje v mediaciji.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Zahtevala je povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba izpodbija odločitev kot preuranjeno in trdi, da je bil postopek mediacije v korist pravdnih strank, ki sta zelo uspešno zbližali svoja stališča, zato bi bilo nadaljevanje mediacijskega postopka glede na naravo spora smiselno in utemeljeno, sodni postopek bi skrajšalo in prihranilo pravdne stroške. S tem bi se sledilo namenu postopkov alternativnega reševanja v sodnih sporih, ki izboljšujejo dostop strank do ustreznega pravnega varstva, strankam ponujajo izbiro ustreznega postopka za reševanje spora, omogočajo pravične, hitre in sporazumne rešitve sporov, strankam in sodiščem pa zagotavljajo časovne in finančne prihranke ter povečujejo obseg prostovoljnih izvršitev sklenjenih sodnih ali izvensodnih poravnav. Glede na naravo konkretnega spora je po stališču pritožbe sporazumno dogovarjanje primerna oblika rešitve, saj sledi koristim obeh strank, tožena stranka pa si je še posebej prizadevala k sporazumni rešitvi in dogovoru.

6. Postopek se prekine, če drug zakon tako določa (6. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Na predlog strank, ki soglašajo, da se opravi poskus alternativne rešitve spora, lahko sodišče kadarkoli prekine sodni postopek za čas, ki ne sme biti daljši od treh mesecev, in stranke napoti v postopek alternativnega reševanja spora (drugi odstavek 15. člena Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov – ZARSS). Ker sta obe stranki podali svoje soglasje, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 30. 4. 2021 prekinilo predmetni pravdni postopek za čas treh mesecev zaradi izvedbe mediacijskega postopka (glej list. št. 38 v spisu). Z izpodbijanim sklepom pa je odločilo, da se tako prekinjen postopek nadaljuje, saj je s strani mediacijske službe oziroma mediatorja dobilo obvestilo, da se je mediacija zaključila neuspešno, brez dogovora (glej list. št. 45 v spisu). Prvostopenjsko sodišče je na podlagi navedenega utemeljeno in pravilno izdalo izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka, saj glede na zaključeni postopek mediacije ni več razlogov za prekinitev postopka.

7. ZARSS posebej ne ureja zaključka postopka mediacije, ko stranka umakne soglasje. Zato je kot generalni zakon treba uporabiti Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah – ZMCGZ, ki v 13. členu določa, da se mediacija med drugim konča tudi v primeru, če ena stranka pisno izjavi drugim strankam in mediatorju, da je postopek zaključen. Za izvedbo postopka mediacije je namreč potrebno soglasje obeh strank (drugi odstavek 6. člena ZMCGZ in drugi odstavek 15. člena ZARSS). Mediacija pomeni postopek, v katerem stranke prostovoljno s pomočjo nevtralne tretje osebe skušajo doseči mirno rešitev spora (1.a odstavek 3. člena ZMCGZ).1 Ker iz podatkov spisa izhaja, da je mediator zaključil mediacijo, iz odgovora na pritožbo pa je razbrati, da tudi tožeča stranka več ne soglaša z nadaljevanjem postopka mediacije, za nadaljnjo izvedbo postopka mediacije ni več podlage in je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu tudi iz tega razloga pravilna, pritožba pa je ne more izpodbiti z navedbami o ekonomskih in drugih pozitivnih učinkih mediacije. Ob tem pritožbeno sodišče le dodaja, da lahko stranke tudi sicer med postopkom pred pravdnim sodiščem kadar koli sklenejo poravnavo o spornem predmetu (sodna poravna), na kar mora ves čas postopka paziti tudi sodišče samo, jih na to možnost opozarjati in jim pomagati, da se poravnajo (prvi in tretji odstavek 306. člena ZPP).

8. Uveljavljani pritožbeni razlogi torej niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato bilo potrebno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (drugi odstavek 365. člena ZPP).

9. Pritožbeno sodišče je odločilo tudi o stroških, ki so nastali med pritožbenim postopkom (prvi odstavek 165. člena ZPP). Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna svoje pritožbene stroške nositi sama. Poleg tega je pritožbeno sodišče odločilo, da je tudi tožena stranka dolžna sama nositi svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni bistveno prispevala k razjasnitvi zadeve, zato za samo odločitev niso bili potrebni (155. člen ZPP).

1 Prim. tudi sklep VSL I Cp 1520/2021 z dne 4. 10. 2021.