Jedro

Upravičena oseba, ki lahko zahteva začetek postopka, je tudi oseba, ki izkazuje pridobitev lastninske pravice na stavbi kot celoti.

Okoliščina, da naj bi bil vpis predlagateljičine lastninske pravice na predmetni stavbi, kasneje zbrisan, ne pomeni, da je ta pravni naslov prenehal obstajati oziroma da je postal pravno nerelevanten. Enako velja glede (zatrjevanega) priposestvovanja (če je do njega seveda prišlo). V kolikor je namreč s priposestvovanjem pridobila ustrezno pravico, je zaradi vzpostavitve etažne lastnine ni mogla izgubiti.

Postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča se lahko predlaga ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu. Predlagatelju ni naložena nobena obveznost vzporednega vodenja postopka za vzpostavitev etažne lastnine.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu U. (ident. št. X -1276), za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu U. (ident. št. X -1236) ter za določitev skupnega pripadajočega zemljišča k obema omenjenima stavbama.

2. Zoper omenjeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila predlagateljica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu v celoti ugodi, podrejeno pa da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje. Poudarja, da naj bi bilo potrebno v predmetni zadevi upoštevati, da je predlagateljica posestnica stavbe na naslovu U., ki jo je GURS evidentirala kot stavbo št. 1276 v katastrski občini X, da pri omenjenem objektu v zemljiški knjigi ni vpisana kot lastnica (čeprav je bila sprva na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 7.8.1997 kot taka vpisana, po etažiranju sosednje stavbe, ki leži na isti parceli, pa nezakonita izbrisana kot lastnica), da je ves čas dobroverna in da od 7.8.1997 razpolaga s pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice na navedeni stavbi (posest izvršuje od sklenitve pogodbe, pred tem pa so jo njeni pravni predniki), da na parceli št. 0 k.o. X stojita dve stavbi (ident. št. 1276 in 1236), od katerih je le ena vpisana v zemljiški knjigi, da je bila etažna lastnina na zemljišču parc. št. 0 k.o. X napačno vzpostavljena, saj je izpadel objekt na naslovu U. 10a (stavba ident. št. 1276), ki je imel to hišno številko že pred letom 1981 in ki je bil zgrajen pred 1.1.2003, da je lastnica posameznega dela v stavbi ident. št. 1236 (in sicer dela št. 3 – ID znak X-1236-3), da obstoječe zemljiškoknjižno stanje ni skladno z dejanskim (kar je nevzdržno in predstavlja poseg v njeno ustavno pravico do zasebne lastnine). Sodišče naj bi pri svoji odločitvi spregledalo namen ZVEtL, ki je v zagotavljanju sistemske možnosti za ureditev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim v doslej nerazrešenih primerih. Predlagatelj zakona je poudaril, da je zaradi načela superficies solo cedit ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi predpostavka za zemljiškoknjižni vpis etažne lastnine na stavbi in ne obratno, zaradi česar je skladno z ZVEtL potrebno, da sodišča določajo pripadajoče zemljišče k stavbi. Po oceni predlagatelja zakona naj bi bila posebej predvidena postopkovna rešitev za ugotovitev in odmero pripadajočih zemljišč k stavbam zgrajenih pred uveljavitvijo SPZ. V nadaljevanju navaja, kaj naj bi predlagatelj zakona v poglavju »Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona« navedel glede razlogov za njegov sprejem. Zakonodajalec je pojasnil, da je smiselno, da ima vsaka stavba odmerjeno funkcionalno zemljišče, kar pomeni, da je sodišče postopalo v nasprotju z namenom zakona in spregledalo situacije, ki jih 28. člen ZVEtL posebej ureja. Ker je odreklo reševanje njenega problema, je kršilo tudi njeno ustavno pravico do zasebne lastnine ter zagrešilo kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker je namen zakona prav nasproten, so ugotovitve sodišča, da se sklepi na podlagi ZVEtL v zemljiški knjigi lahko izvršijo le, če je predhodno tako za zemljiško parcelo kot stavbo izveden vpis v zemljiško knjigo, materialno-pravno zmoten. Predlagateljica navaja, katera pripravljalna opravila nalaga sodišču 23. člen ZVEtL. V zvezi s sklicevanjem sodišča, da ni zatrjevala, da bi vzporedno tekel postopek vzpostavitve etažne lastnine za stavbo na naslovu U. 10a oziroma da bi hkrati z vložitvijo obravnavanega vložila tudi predlog za vzpostavitev etažne lastnine, opozarja, da bi moralo (če je menilo, da je potrebno) to izvesti po uradni dolžnosti (saj nepravdno sodišče ni v tolikšni meri vezano na postavljene zahtevke, ampak odloča na podlagi predstavljenega dejanskega stanja). Prav tako bi moralo na takšno svoje stališče predlagateljico opozoriti v okviru materialnega procesnega vodstva in preprečiti, da bi prišlo do t.i. odločbe presenečenja (sklicuje se na odločbo Up-312/03 z dne 15.9.2005). Sodišče vse od vložitve predloga konec leta 2008 ni izvedlo nobenega procesnega dejanja. Predlagateljica je pričakovala, da bo razpisana obravnava, nikakor pa ne izdaje sklepa s takšno vsebino. Ker je sodišče ni kakorkoli pozivalo h dodatnim navedbam (pojasnilom), niti ni v zvezi s tem razpisalo naroka, je zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (odreklo ji je ustavno zagotovljeno pravico do izjave). Sodišče bi moralo po uradni dolžnosti (kot to izhaja iz ZVEtL) ugotavljati nevzdržnost dejanskega stanja, njegovo neskladnost z zemljiškoknjižnim ter v postopku angažirati upravne organe oziroma izvedence. V predmetni zadevi ne gre za reševanje lastninskega spora, ampak za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. V zvezi s pravnim interesom za sprožitev postopka zakon ne zahteva, da bi morala biti takšna stavba že vpisana v katastru ali celo v zemljiški knjigi, ampak le obstoj stavbe. Nadalje poudarja, kaj določa 30. člen ZVEtL. V skladu s tem bi moralo sodišče (katerega navedba, da bi morala predlagateljica sočasno predlagati izvedbo postopka za vzpostavitev etažne lastnine, kar zakon izrecno izključuje, je zmotna), ker pogoji za vknjižbo lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišči očitno niso izpolnjeni, uvesti postopek na podlagi omenjenega člena. Sodišče naj bi z ugotovitvijo, da predlagateljica ne more zatrjevati pridobitve lastninske pravice na stavbi U. 10a, zmotno ugotovilo dejansko stanje. Ker je lastnica posameznega dela v stavbi ident. št. 1276 (ki stoji na isti parceli kot stavba št. 1236), je upravičena sodišče opozoriti, da je potrebno na podlagi 28. člena ZVEtL določiti pripadajoče zemljišče k več stavbam. V vsakem primeru pa je ob smiselni uporabi 3. člena ZVEtL oseba, ki s pravnim naslovom (s predloženo pogodbo) izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na omenjeni stavbi. Prav tako izkazuje pogoje za priposestvovanje lastninske pravice na isti stavbi (navaja, s čim naj bi bilo to izkazano oziroma katere dokaze je predlagala, a ni bilo pojasnjeno, zakaj niso bili izvedeni), zaradi česar so zmotni zaključki, da ne izpolnjuje pogojev po 6. členu ZVEtL. Navaja, kako je sama oziroma njeni pravni predniki izvrševali več kot deset let trajajočo posest na nepremičnini na naslovu U. 10a. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo (26. in 30. člena), ko je ugotovilo, da predlagateljica ne izpolnjuje pogojev za začetek postopka po ZVEtL.

3. Nasprotni udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 30. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) (1) lahko v primerih, ko je bila stavba zgrajena pred 1. januarjem 2003 in niso izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču, upravičena oseba predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku iz 26. člena tega zakona ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu. V drugem odstavku istega člena pa je opredeljeno, kdo vse je upravičena oseba, ki lahko zahteva začetek takega postopka. Tako je v tretji alineji predvideno, da je to tudi oseba, ki ob smiselni uporabi določb 3. do 6. člena oziroma 29. člena omenjenega zakona izkazuje pridobitev lastninske pravice na stavbi kot celoti. Prav na izpolnjevanje pogojev po teh določbah se je glede zatrjevane pridobitve svoje lastninske pravice na stavbi z identifikacijsko številko 1276 (oziroma s hišno številko U. 10a), ki stoji na parceli št. 0 k.o. X, sklicevala tudi predlagateljica, in sicer na eni strani na pravni naslov (2) (prodajna pogodba opr. št. SV 435/97 z dne 7.8.1997 v prilogi A2) ter na drugi na izpolnjevanje pogojev za priposestvovanje.(3) Sodišče prve stopnje se je do teh okoliščin v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa sicer opredelilo, a podanim razlogom (kot upravičeno navaja pritožnica) ni moč slediti oziroma so (vsaj) preuranjeni. Okoliščina, da naj bi bil vpis predlagateljičine lastninske pravice na predmetni stavbi, ki je bil opravljen na podlagi pogodbe z dne 7.8.1997, kasneje zbrisan, namreč ne pomeni, da je ta pravni naslov prenehal obstajati oziroma da je postal pravno nerelevanten. Enako velja glede (zatrjevanega) priposestvovanja (če je do njega seveda prišlo). V kolikor je namreč s priposestvovanjem (4) pridobila ustrezno pravico, je zaradi vzpostavitve etažne lastnine na nepremičnini parc. št. 0 k.o. X (v zvezi stavbo s hišno številko U. 10), ni mogla izgubiti. Zato ni moč slediti naziranju sodišča prve stopnje, da naj bi imela predlagateljica za varovanje teh zatrjevanih pravic (svoje lastninske pravice) na voljo samo pravna sredstva v zemljiškoknjižnem postopku oziroma izbrisno tožbo in da njihovo uveljavljanje v postopku (po ZVEtL), kot je predmetni, ne pride v poštev. V konkretnem primeru ni bilo sporno, da stavba na naslovu U. 10a, ki stoji na parceli št. 0 k.o. X in naj bi bila zgrajena pred 1.1.2003, (dejansko ne pa tudi zemljiško-knjižno) obstaja, predlagateljica pa je zatrjevala tudi, da jo ima (že dolgo) v posesti ter da ima glede nje veljaven pravni naslov. Kot slednja nadalje upravičeno poudarja, je namen postopanja po ZVEtL prav uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim (v dosedaj nerazrešenih primerih), mednje pa (vsaj glede na podane trditve) sodi tudi predmetni primer. Preuranjeni so tudi zaključki sodišča prve stopnje o predlagateljičinem neizkazovanju pogojev za priposestvovanje lastninske pravice na stavbi. Njene v tej zvezi v prvi pripravljalni vlogi z dne 5.7.2010, drugi pripravljalni vlogi z dne 23.11.2010 in tretji pripravljalni vlogi z dne 19.4.2011 podane trditve so bile širše, kot jih v obrazložitvi omenja in obravnava sodišče prve stopnje, saj se je sklicevala tudi na posest svoje pravne prednice G. T. (katere zaslišanje je poleg svojega prav tako predlagala). Če pa je sodišče prve stopnje menilo, da navedbe v tej smeri niso popolne ali dovolj konkretne, bi moralo predlagateljico v skladu z 285. členom ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP) pozvati, da poda ustrezna pojasnila. Brez izvedbe predlaganih dokazov pa zaključkov o neizpolnjevanju pogojev iz 6. člena ZVEtL ni moč narediti.

6. Napačno je nadalje stališče sodišča prve stopnje, da bi moral za določitev pripadajočega zemljišča „vsaj“ vzporedno potekati postopek vzpostavitve etažne lastnine. Ta pogoj nikjer ni določen. Prvi odstavek 30. člena ZVEtL jasno določa, da se postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča lahko predlaga ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu. Predlagatelju ne nalaga nobene obveznosti vzporednega vodenja postopka za vzpostavitev etažne lastnine (glej tudi določbo prvega odstavka 7. člena ZVEtL).(5) Za vodenje tega postopka (nepremostljive) ovire ne predstavlja niti okoliščina, da stavba s hišno številko U. 10a, ni vpisana v zemljiško knjigo. Če je razlog temu okoliščina, da stavba ni vpisana niti v ustrezen kataster, ker vpleteni (stranke oziroma udeleženci) o tem ne morejo doseči sporazuma oziroma skupaj podati zahteve,(6) lahko pri tem v skladu z določbami 23. in 23.a člena ZVEtL „pomaga“ oziroma to po uradni dolžnosti (v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL) doseže tudi sodišče.(7)

7. Ker je pritožba utemeljena že iz omenjenih razlogov (do ostalih se zato pritožbeno sodišče ni opredeljevalo), ji je bilo potrebno v celoti (8) ugoditi, izpodbijani sklep (na podlagi določbe 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) pa razveljaviti in zadevo vrniti v nov postopek sodišču prve stopnje, v okviru katerega naj ponovno (ob morebitni izvedbi v zvezi s tem predlaganih dokazov) najprej presoja, ali je predlagateljica „upravičena oseba“, ki lahko zahteva začetek postopka po prvem odstavku 30. člena ZVEtL.

(1) Uradni list RS, št. 45/2008, 59/2011. (2) 4. člen ZVEtL.

(3) 6. člen ZVEtL.

(4) Enako velja glede njenega sklicevanja na pogodbo (pravni naslov).

(5) V prvem odstavku 7. člena ZVEtL je določeno, da je pripadajoče zemljišče k stavbi po omenjenem zakonu last vsakokratnega lastnika stavbe. Če je stavba v etažni lastnini, pa skupni del stavbe, ki je v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe.

(6) Glej 81. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin (Ur. list RS, 47/2006 s kasnejšimi spremembami; ZEN).

(7) Podobno kot pri obravnavi tožbenih zahtevkih na ugotovitev priposestvovanja na delu zemljišča oziroma parcele v pravdi se lahko tudi v predmetnem postopku poskrbi za pripravo strokovne podlage za katastrski vpis po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (v skladu z drugim odstavkom 23.a člena ZVEtL lahko sodišče imenuje tudi osebo, ki izpolnjuje pogoje za pripravo take podlage). Na njeni podlagi bo (šesti odstavek 23.a člena ZVEtL) v katastru izveden vpis (ki bo v primeru ugoditve predlagateljičinemu predlogu v tem postopku, dobil svoj „dokončen“ karakter - glej osmi odstavek 23.a člena ZVEtL oziroma 8. člen ZEN), kar vse se bo zaradi povezanosti katastra z zemljiško knjigo odrazilo tudi v tej.

(8) Vsi trije postavljeni predlogi za določitev pripadajočega zemljišča se nanašajo na eno in isto parcelo (to je parcelo št. 954 k.o. X), kar pomeni, da so medsebojno povezani in jih je potrebno obravnavati skupaj. Zato je bilo potrebno odločitev razveljaviti v celoti (okoliščina, da je predlagateljica ena od etažnih lastnic stavbe na naslovu Ulica ... in že zato tudi ena od zemljiškoknjižnih solastnic omenjene parcele, ji ne more odvzeti morebitnih pravic, ki ji v zvezi z zemljiščem gredo tudi kot (morebitni) lastnici druge stavbe, ki stoji na isti parceli, kar je bistveno drugačna situacija od tiste obravnavane v zadevi II Cp 457/2010 z dne 21.4.2010, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje).