Jedro

Predlagateljica v pravdnem postopku zahteva ustanovitev stavbne pravice na delu nepremičnine in izstavitev zemljiškoknjižne listine. V tovrstnih sporih pa ne gre za stvarnopravni zahtevek na podlagi izvirne pridobitve stvarne pravice, zato zaznamba spora ni dopustna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Predlagateljica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice za zaznambo spora pri nepremičnini parc. št. ..., vpisani v vl. št. ... k.o. R. S. Predlagateljica se je zoper sklep pravočasno pritožila. Sklep izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka. Zaznambo spora je predlagala zaradi nujne potrebe po zaščiti nepremičnine, na kateri bi naj pridobila stavbno pravico, vendar to glede na lastnikovo namero po odtujitvi nepremičnine ne bo mogoče. V kolikor bi obveljala odločitev sodišča, bi lastnik nepremičnino odtujil in predlagateljici onemogočil njeno dogovorjeno rabo. Predlagateljica svojo upravičenost do stavbne pravice dokazuje v pravdnem postopku, v katerem ji kot dokazno sredstvo resda služi tudi med strankama sklenjena pogodba o poslovnem sodelovanju, ki pa sama po sebi ne bo predstavljala temelja za nastanek stavbne pravice in stavbna pravica v tem smislu ne bo pridobljena na izveden način. Tudi sama tožba ne glasi na sklenitev pogodbe, temveč na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Zato se ne strinja z zaključkom sodišča, da naj bi temelj predloga za zaznambo predstavljala pogodba. Glede na okoliščino, da stavbna pravica na predmetni nepremičnini še ne obstaja, prav tako pa ne bo nastala po volji lastnika, so podani zakonski pogoji za njeno zavarovanje z zaznambo. Zaznambo le še dodatno utemeljuje tudi lastnikova namera po odtujitvi nepremičnine. Glede na obrazloženo predlagateljica višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zemljiškoknjižnemu predlogu ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

V predlogu za zaznambo spora je predlagateljica predlagala, da sodišče na podlagi tožbe opr. št. P 15/2007 zaradi ustanovitve stavbne pravice tožeče stranke zoper toženo stranko Z. R., zdravstvo, hoteli, turizem in upravljanje holding družb d.d. iz R. S. izda sklep, da se zaradi ustanovitve stavbne pravice na delu nepremičnine, pri parc. št. ... vpisani pri vl. št. ... k.o. R. S. dovoli zaznamba spora.

Sodišče prve stopnje je glede na predlog in tožbeni zahtevek, opisan v predlogu, pravilno ugotovilo, da predlagateljica ni postavila nobenega izmed v določilu I. odst. 79. čl. ZZK-1 naštetih zahtevkov, na podlagi katerih sme sodišče dovoliti zaznambo spora. Pravilno je ugotovilo, da je postavila obligacijskopravni zahtevek v zvezi s pridobitvijo stavbne pravice, in zaključilo, da v tovrstnih primerih zaznamba spora ni dopustna, ker ne gre za stvarnopravni zahtevek na podlagi izvirne pridobitve stvarne pravice. Sodišče druge stopnje se povsem strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje. Stavbna pravica (drugače kot večina drugih stvarnih pravic na nepremičninah) razen v primeru iz II. odst. 271. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) lahko nastane izključno na podlagi pravnega posla (257. čl. SPZ). Glede na drugo alinejo 1. tč. I. odst. 79. člena ZZK-1 pa je dopustna samo zaznamba spora o pridobitvi pravice na podlagi tožbe oziroma predloga, vloženega proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način.

Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 79. člena ZZK-1 in ker tudi ni zagrešilo tistih kršitev postopka, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je tudi dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. tč. III. odst. 161. čl. ZZK-1).

Predlagateljica s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (I. odst. 165. čl. v zvezi s I. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP in 366. čl. ZPP).