Jedro

Ne glede na to, kdaj je bil spis dejansko poslan socialnemu sodišču, je postopek pred socialnim sodiščem začel teči s pravnomočnostjo sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu, torej pred 1.1.2005. To pa je v času, ko je bilo na podlagi izrecne določbe druge alinee 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS socialno sodišče še pristojno tudi za spore v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, in se na podlagi prehodne ureditve po ZDSS-1 že začet postopek v tej zadevi tudi nadaljuje pred socialnim sodiščem.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožeča stranka je zoper toženca vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pri Okrajnem sodišču v Žalcu. Zoper sklep o dovolitvi izvršbe z dne 28. 9. 2004 je toženec ugovarjal, zato je sodišče s sklepom z dne 17. 11. 2004 sklep o izvršbi razveljavilo in sklenilo, da se bo postopek o zahtevku nadaljeval v pravdnem postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je s predlogom z dne 14. 1. 2005 predlagalo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, da odloči o nastalem sporu o pristojnosti.

Sodišče navaja, da je tožnik vložil predlog za izvršbo zaradi izterjave dolga iz naslova doplačil k stroškom zdravstvenih storitev. Gre torej za spor v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, za te spore pa socialno sodišče ni več pristojno. Po 2. točki prvega odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004 - ZDSS-1) je socialno sodišče pristojno le za spore o plačevanju prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno socialno sodišče. Delovna in socialna sodišča so specializirana sodišča in so pristojna za reševanje samo tistih socialnih sporov, za katere zakon tako določa. Ti spori so bili do 1. 1. 2005 določeni v 5. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98 - ZDSS). Med temi spori so bili navedeni tudi spori v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem.

S 1. 1. 2005 je pričel veljati ZDSS-1, ki pristojnosti socialnega sodišča za spore iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja res ne določa več. Vendar ima ZDSS-1 tudi prehodno določbo (88. člen), po kateri se postopki v zadevah v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo pred sodišči, pred katerimi tečejo ob uveljavitvi tega zakona. Pristojnost socialnega ali rednega sodišča v obravnavani zadevi je torej odvisna od tega, pred katerim sodiščem je postopek tekel ob uveljavitvi ZDSS-1, torej 1. 1. 2005. Okrajno sodišče v Žalcu, kot izvršilno sodišče, je s sklepom št. I 2002/00667 z dne 17. 11. 2004 razveljavilo sklep o izvršbi. Na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. - ZIZ) bi nato nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej kot pravdni postopek po določbah o izdaji plačilnega naloga (431. do 441. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP), kolikor je za odločanje o tožbenem zahtevku pristojno. Če za to ni pristojno, se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Sklep, s katerim se je Okrajno sodišče v Žalcu izreklo za stvarno nepristojno, je postal pravnomočen 29. 11. 2004. Po določbi drugega odstavka 23. člena ZPP sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, nadaljuje postopek, kot da bi se začel pred njim. Ne glede na to, kdaj je bil spis v tej zadevi dejansko poslan socialnemu sodišču, je postopek začel teči pred socialnim sodiščem s pravnomočnostjo sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu, torej pred 1.1.2005. To pa je v času, ko je bilo na podlagi izrecne določbe druge alinee 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS socialno sodišče še pristojno tudi za spore v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, in se na podlagi prehodne ureditve po ZDSS-1 že začet postopek v tej zadevi tudi nadaljuje pred socialnim sodiščem.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno in krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani kot socialno sodišče.