Jedro

Tožnik je sprožil upravni spor zoper odločitev Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja o razveljavitvi sklepa o imenovanju v naziv Pravosodni svetnik (PDI) I. Od odločitve v upravnem sporu o tem, ali je tožnik imenovan v pravilni naziv za delo na uradniškem delovnem mestu Pravosodni svetnik (PDI) II, je odvisna odločitev v tem individualnem delovnem sporu - ali je pravilna odločitev Komisije za pritožbe, da se razveljavi pogodba o zaposlitvi z dne 29. 8. 2016. Gre torej za predhodno vprašanje (13. člen ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek z dnem 22. 3. 2018. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in naložitev vsebinskega obravnavanja zadeve prvostopenjskemu sodišču s stroškovno posledico. Navaja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni pojasnilo, zakaj je predmetni postopek prekinilo, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti. Zatrjuje kršitev ustavno varovanih procesnih pravic tožnika, saj se o argumentih sodišča ne more izjaviti, ker mu niso znani, in se zoper takšen sklep posledično ne more učinkovito pritožiti. Domneva, da je prvostopenjsko sodišče odločilo drugače kot v sodbi z dne 1. 9. 2017 zato, ker mu je bilo tako naloženo s strani višjega sodišča v sklepu z dne 22. 3. 2018, zato se opredeljuje do razlogov, ki so glede prekinitve navedeni v tem sklepu. Kot bistveno nasprotuje stališču, da je imenovanje v naziv pogoj za opravljanje dela na uradniškem delovnem mestu in posledično pogoj za zakonito sklenitev pogodbe o zaposlitvi. V obsežni pritožbi s sklicevanjem na različne judikate utemeljuje svoje stališče, da je imenovanje v naziv posledica premestitve, in ne pogoj za njeno veljavnost. Meni, da je pritožbeno sodišče neutemeljeno odstopilo od ustaljene sodne prakse. Opozarja na dejstvo, da gre za delovnopravni spor, ki bi moral biti rešen v najkrajšem možnem času, pa traja že leto in pol. Poudarja, da je bila odločitev komisije glede imenovanja v naziv na upravnem sodišču razveljavljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek komisiji, kar pomeni, da bo tožnik moral ponovno čakati na odločitev komisije, zoper katero bo po vsej verjetnosti treba vložiti novo tožbo (njena odločitev je bila zaenkrat razveljavljena le iz postopkovnih razlogov, sodišče pa se v ostale tožbene razloge ni spuščalo) in šele po pravnomočnosti odločitve upravnega sodišča nadaljevati s postopkom v tem sporu. Meni, da bo nato upravno sodišče po vsej verjetnosti sledilo stališču Vrhovnega sodišča in svoji sodni praksi o prejudicialnosti vprašanja obstoja premestitve za odločanje o imenovanju v naziv ter tudi samo prekinilo postopek do odločitve v delovnopravnem sporu, s čimer pa bi bil tožnik postavljen v nemogoč položaj, ko bi mu bila odvzeta pravica dostopa do sodnega varstva. Meni, da mu je bilo poseženo v ustavno varovano procesno pravico do izjavljanja in poštenega postopka. Priglaša stroške pritožbe. V pravočasni dopolnitvi pritožbe tožnik opozarja, da je Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja postopek razveljavitve tožnikove pogodbe o zaposlitvi izpeljala protizakonito, saj je tožniku v postopku odvzela možnost sodelovanja. Sklicuje se na sklep in sodbo upravnega sodišča opr. št. III U-42/2017 z dne 13. 4. 2018. Meni, da bi moralo biti varstvo tožnika v postopku po 74. členu ZJU in sledečih vsaj primerljivo z varstvom ob odpovedi delovnega razmerja. Meni, da če je podana zatrjevana bistvena kršitev postopka in delavčevih pravic v postopku odpovedi oziroma razveljavitve pogodbe o zaposlitvi, tedaj ni več razloga, da bi se s postopkom čakalo do rešitve kateregakoli predhodnega vprašanja, saj je že to dovolj za ugotovitev nezakonitosti odločitve komisije in s tem za njeno razveljavitev.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo odgovarja, predlaga njeno zavrnitev in naložitev plačila stroškov odgovora na pritožbo tožniku.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba, saj izpodbijani sklep vsebuje jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih (tudi razlog za prekinitev postopka), med njimi pa tudi ni nikakršnih nasprotij, niti niso v nasprotju z izrekom, zato ga je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o prekinitvi postopka v sporu zaradi delne razveljavitve sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, s katerim je Komisija razveljavila tožnikovo pogodbo o zaposlitvi. Postopek je prekinilo na podlagi stališča, da pravnomočna odločitev o tožnikovem imenovanju v naziv oziroma zakonitosti razveljavitve njegovega imenovanja v naziv predstavlja predhodno vprašanje v predmetnem postopku. Odločitev je pravilna.

7. Pritožbeno sodišče je v razveljavitvenem sklepu z dne 22. 3. 2018 opr. št. Pdp 850/2017 pojasnilo, zakaj je v predmetni zadevi potrebna prekinitev individualnega delovnega spora do odločitve upravnega sodišča o tožbi v upravnem sporu, ki jo je tožnik vložil zoper odločitev Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS v I. točki sklepa z dne 18. 1. 2017, da se razveljavi sklep o imenovanju tožnika v uradniški naziv pravosodni svétnik (PDI) I z dne 25. 8. 2016. 8. Zakon o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl. – ZJU) v prvem odstavku 79. člena določa, da se za uradniška delovna mesta kot pogoj za opravljanje dela poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, določi tudi naziv. Isti zakon v 66. členu določa, da se izbranega kandidata imenuje v naziv najkasneje v osmih dneh od dokončnosti sklepa o izbiri in se mu najkasneje v nadaljnjih osmih dneh ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Skladno z določbo prvega odstavka 84. člena ZJU uradnik izvršuje javne naloge v nazivu. Čeprav pogoj imenovanja v ustrezni naziv lahko izpolni le tožena stranka kot delodajalec, delo na uradniškem delovnem mestu na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ni mogoče brez imenovanja v ustrezni naziv, zato je ob pravilni uporabi materialnega prava treba šteti, da je imenovanje v ustrezni naziv pogoj za opravljanje dela na uradniškem delovnem mestu in posledično pogoj za zakonito sklenitev pogodbe o zaposlitvi na takem delovnem mestu. Skladno z določbo prvega odstavka 74. člena ZJU pa se pogodba o zaposlitvi razveljavi, če javni uslužbenec ne izpolnjuje pogojev za delovno mesto, za katero je bila pogodba sklenjena.

9. Tožnik je sprožil upravni spor zoper odločitev Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja o razveljavitvi sklepa o imenovanju v naziv Pravosodni svetnik (PDI) I. Od odločitve v upravnem sporu o tem, ali je tožnik imenovan v pravilni naziv za delo na uradniškem delovnem mestu Pravosodni svetnik (PDI) II, je odvisna odločitev v tem individualnem delovnem sporu - ali je pravilna odločitev Komisije za pritožbe, da se razveljavi pogodba o zaposlitvi z dne 29. 8. 2016. Gre torej za predhodno vprašanje (13. člen ZPP). Ker je tožnik upravni spor že sprožil, odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da se odločanje v predmetni zadevi prekine, saj skladno z 21. členom ZDSS-1 sodišče do odločitve o predhodnem vprašanju prekine postopek, če je postopek za odločitev o obstoju te pravice ali pravnega razmerja pred pristojnim organom že v teku.

10. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

11. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

13. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).