Jedro

V sodni praksi je zavzeto jasno stališče, da mora delavec, ki želi doseči izdajo regulacijske začasne odredbe, pri izdaji katerih je zaradi začasne ureditve spornega pravnega razmerja potreben restriktiven pristop, za verjetno izkazati, da je odpoved podana iz očitno neutemeljenih razlogov oziroma da je izpodbijana odpoved očitno nezakonita. Tega tožnica ni izkazala z verjetnostjo. Pavšalno se je sklicevala na to, da je odpoved posledica okoliščine, da je sindikalna zaupnica in si je prizadevala urediti razmere glede nepriznanih in neizplačanih nadur, dne 25. 10. 2023 je bila s tem v zvezi na toženko naslovljena zahteva za pripoznavo dolga, vendar iz izpodbijane odpovedi izhaja, da odpoved ni povezana s sindikalnim delom tožnice, ampak je posledica očitanih kršitev. Tako v opozorilu kot odpovedi so očitane kršitve opisane, pojasnjeno je tudi, katere obveznosti je tožnica s tem kršila. Razlogi v prid ugotovitvi, da je redna odpoved iz krivdnega razloga nezakonita, da je posledica sindikalnega delovanja tožnice, v tej fazi postopka ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo, da je odpoved posledica očitanih kršitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zadržalo učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 6. 2020 in redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 23. 12. 2023 do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe (točka I izreka). V delu, v katerem tožnica zahteva zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi za čas po pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe, poziv na delo, prijavo v socialna zavarovanja, plačilo nadomestila plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi, plačilo denarne kazni v višini 10.000,00 EUR, če toženka ne bi ravnala v skladu z odredbo, da začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočno zaključenem postopku, je predlog zavrnilo (točka II izreka). Odločilo je, da ugovor in pritožba ne zadržita izvršitve začasne odredbe (točka III izreka).

2. Zoper II. točko sklepa se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je sodišče napačno zavrnilo njen zahtevek za zadržanje odpovedi od pravnomočne odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe. Tožnica je izkazala, da je njena terjatev verjetna. Odpoved ji je bila podana izključno zato, ker je sindikalna zaupnica in predsednica sindikata A. zavoda B. in članica sindikata C. Čeprav bi bile očitane kršitve utemeljene, niso take narave oziroma ne gre za tako hude kršitve, da bi utemeljevale tako hudo sankcijo. Vzrok za odpoved je tožničino sindikalno delo, saj že dlje časa poskuša rešiti spor glede neizplačanih nadur delavkam. Direktorju toženke je svet sindikata C. dne 25. 10 2023 poslal predlog pripoznave dolga, vendar predlog ni podpisan, niti ni problematika rešena. Sodišče onemogoča presojo verjetnosti terjatve s tem, ko jo veže na kasnejši postopek pred sodiščem, kar izvotli namen začasne odredbe. Zmotno je tudi stališče, da tožnica ni dokazala nenadomestljive škode. Sodišče je sledilo navedbam, da je plača edini vir, s katerim preživlja mladoletnega sina s posebnimi potrebami in skrbi za nepokretnega tasta, zato je neutemeljen očitek, da svojega premoženjskega stanja in stanja družine ni izkazala. Nastala ji bo nepopravljiva škoda, če ostane brez edinega vira preživljanja. Postopek bo trajal dlje časa, od plače pa ni odvisna le eksistenca tožnice, ampak tudi njena družina. Zmotna je tudi ugotovitev, da neizdaja začasne odredbe ne bo ogrozila sindikalnega delovanja, saj si nihče od članov ne želi aktivno sodelovati glede na neutemeljeno odpoved, ki jo je prejela tožnica. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo tudi pri presoji izpolnjenosti pogoja iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. De facto je odločilo, da bi toženki z izdajo začasne odredbe nastala hujša škoda kot tožnici. Ni upoštevalo, da je toženka kot pravna oseba v ekonomsko bistveno ugodnejšem položaju. Tožnica bi za toženko opravljala delo, zato bi upravičeno prejemala plačo in toženki ne bi nastala škoda. Toženka ima še vedno potrebo po opravljanju dela tožnice. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa oziroma podredno razveljavitev in vrnitev v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba, prav tako je pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlagani začasni odredbi pravilno izhajalo iz četrtega odstavka 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki določa, da se začasne odredbe izdajajo po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Tožnica je podala predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, za katero morajo biti podani pogoji iz 272. člena ZIZ. V skladu z navedeno zakonsko določbo sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora za verjetno izkazati tudi eno od naslednjih predpostavk: da obstaja nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Upnik pa ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo (tretji odstavek 272. člena v zvezi s tretjim odstavkom 270. člena ZIZ). Upnik mora kumulativno izkazati tako verjeten obstoj terjatve, kot eno od predpostavk po drugem odstavku 272. člena ZIZ.

6. Tožnica je bila sindikalna zaupnica sindikata A. pri toženki, ki je v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga podal negativno mnenje. Tožnica je zahtevala zadržanje učinkovanja odpovedi in ob vložitvi tožbe predlagala izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je na podlagi tretjega odstavka 113. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) zadržalo učinkovanje odpovedi do pravnomočne odločitve o predlogu tožnice za izdajo začasne odredbe, zavrnilo pa je izdajo začasne odredbe po pravnomočni odločitvi o predlogu, ker je pravilno ugotovilo, da za to niso izpolnjeni pogoji iz 272. člena ZIZ.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženka tožnici v pisnem opozorilu z dne 15. 9. 2023 očitala, da je kršila delovne obveznosti s tem, ko je dne 11. 9. 2023 ob obisku uporabnice, ki je padla, klicala sodelavko, ki je bila na dopustu, namesto zdravniško pomoč in od sodelavke zahtevala, da pride pomagat, ker sama nima časa stati tam dve uri. V opozorilu se je tožnici še očitalo, da do 13. 9. 2023 ni obstoječe evidence delovnega časa prepisala v excel tabelo za uvoz v aplikacijo elektronskega evidentiranja delovnega časa. V opozorilu je toženka tožnico tudi opozorila, da ji lahko v primeru ponovnih kršitev odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Nadalje je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov z dne 23. 12. 2023 izhaja, da je odpoved posledica ponovnih kršitev tožnice (zaradi neprimernih izjav ob prevzemu kosila dne 25. 10. 2023 in dne 12. 12. 2023; neudeležbe na skupnem sestanku dne 30. 11. 2023; neprimernega sporočila sodelavki dne 5. 12. 2023; zaradi zavrnitve navodila delodajalca dne 6. 11. 2023, da koordinatorki sporoči vse kritike, pritožbe in predloge za izboljšave ter uporabnika, ki jih je podal). Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, je toženka tožnici v zvezi z očitki iz odpovedi omogočila zagovor, v odpovedi se je opredelila do njenega zagovora in utemeljila očitane kršitve in razlog za odpoved, kar v tej fazi postopka zadostuje. Presoja utemeljenosti in resnosti očitkov v pisnem opozorilu in odpovedi presega okvir odločanja o začasni odredbi in bo predmet vsebinskega odločanja o zahtevku tožnice po izvedenem dokaznem postopku.1

8. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje onemogočilo izkazovanje verjetnosti obstoja terjatve. V sodni praksi je zavzeto jasno stališče, da mora delavec, ki želi doseči izdajo regulacijske začasne odredbe, pri izdaji katerih je zaradi začasne ureditve spornega pravnega razmerja potreben restriktiven pristop, za verjetno izkazati, da je odpoved podana iz očitno neutemeljenih razlogov oziroma da je izpodbijana odpoved očitno nezakonita. Tega tožnica ni izkazala z verjetnostjo. Pavšalno se je sklicevala na to, da je odpoved posledica okoliščine, da je sindikalna zaupnica in si je prizadevala urediti razmere glede nepriznanih in neizplačanih nadur, dne 25. 10. 2023 je bila s tem v zvezi na toženko naslovljena zahteva za pripoznavo dolga, vendar iz izpodbijane odpovedi izhaja, da odpoved ni povezana s sindikalnim delom tožnice, ampak je posledica očitanih kršitev. Tako v opozorilu kot odpovedi so očitane kršitve opisane, pojasnjeno je tudi, katere obveznosti je tožnica s tem kršila. Razlogi v prid ugotovitvi, da je redna odpoved iz krivdnega razloga nezakonita, da je posledica sindikalnega delovanja tožnice, v tej fazi postopka ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo, da je odpoved posledica očitanih kršitev. Sodišče prve stopnje bo v nadaljnjem rednem kontradiktornem postopku ugotavljalo, ali so očitki iz opozorila in odpovedi utemeljeni, ali je morebiti odpoved posledica sindikalnega dela tožnice, kot trdi slednja, v tej fazi postopka pa navedbe tožnice niso izkazane s stopnjo verjetnosti.

9. Ker je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da terjatev tožnice ni verjetno izkazana, ni bilo dolžno preverjati obstoja drugih predpostavk za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, zato so pritožbene navedbe glede obstoja ostalih predpostavk nebistvene in jih pritožbeno sodišče ne presoja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Prim. Pdp 196/2020, Pdp 47/2018, Pdp 525/2018, Pdp 170/2018.