Jedro

Med viri dohodnine je tudi dohodek iz dejavnosti; pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti ni pogoj za vštevanje dobička v odmerno osnovo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 31. 8. 2004, s katero je bila v 2. točki zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo o odmeri njegove dohodnine za leto 2001, ki jo je v obnovljenem postopku izdal Davčni urad Maribor, Izpostava ... z dne 17. 10. 2003. 2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke, in sicer da davčni organ pri odmeri dohodnine upošteva davčno osnovo, ugotovljeno z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti; dokončnost odločbe o odmeri davka iz dejavnosti pa ni pogoj za vštevanje dobička v osnovo za odmero dohodnine.

3. Tožnik v reviziji (prej pritožbi) uveljavlja bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotno uporabo materialnega prava ter kršitev 25. člena Ustave RS (URS). Meni, da izpodbijana odločba o odmeri dohodnine ne bi smela postati dokončna in pravnomočna, dokler ne postane dokončna in pravnomočna odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti, na podlagi katere je izdana odmerna dohodninska odločba. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbo razveljavi.

4. Odgovor na revizijo ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1. Ta je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1. V drugem odstavku 107. člena pa je določil, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoj za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. Te zadeve označi Vrhovno sodišče kot pritožbe po 107. členu ZUS-1 in jih rešuje pred vsemi drugimi zadevami. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba, so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo je v tem primeru prvostopna sodba postala pravnomočna s 1. 1. 2007, vložena pritožba pa se obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). V 85. členu ZUS-1 je določeno, da se revizija lahko vloži zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 oziroma zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek); revizije pa ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek). V 86. členu ZUS-1 je določeno, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. V tem okviru je potekal tudi preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavanem primeru je sporno, ali je pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti pogoj za vštevanje dobička iz tega naslova v osnovo za odmero dohodnine.

9. V 2. členu ZDoh je določeno, da so med viri dohodnine tudi dohodki iz dejavnosti; v osnovo za dohodnino se po peti alineji 6. člena ZDoh všteva tudi dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti, zmanjšan za olajšave, ki se priznajo po omenjenem zakonu. Zato je tudi po presoji revizijskega sodišča davčni organ prve stopnje oziroma tožena stranka v obnovljenem postopku odmere dohodnine za leto 2001 tožniku utemeljeno in pravilno v osnovo za dohodnino vštel tudi dobiček v višini 22,137.578,00 SIT od dohodkov iz opravljanja dejavnosti, ki je bil ugotovljen v obnovljenem postopku odmere davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2001 z odmerno odločbo z dne 21. 5. 2003. Ker niti ZDoh niti ZDavP (123. člen), kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, ne pogojujeta vštevanja dobička, doseženega z opravljanjem dejavnosti, v odmerno osnovo za dohodnino z dokončnostjo oziroma pravnomočnostjo odločbe o odmeri davka iz dejavnosti, so bili pravilno in utemeljeno zavrnjeni tudi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na odmero davka iz dejavnosti oziroma na dejstvo, da je bila zoper odločbo o odmeri davka iz dejavnosti vložena pritožba. Takšno razlago narekuje tudi določba 20. člena Zakona o davčnem postopku, po kateri pritožba (zoper odločbo o odmeri davka iz dejavnosti) ne zadrži izvršitve odločbe o odmeri davka. Enako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo že v zadevah (X Ips 334/2004 z dne 15. 5. 2008, I Up 290/2003 z dne 4. 4. 2006, I Up 534/2000 z dne 8. 6. 2004 in I Up 363/2003 z dne 2. 12. 2005).

10. V postopku odmere davka od dohodkov iz dejavnosti gre za samostojen postopek, ki pa lahko vpliva na postopek odmere dohodnine, zato bo v primeru, če bo v postopku davka od dohodkov iz dejavnosti izdana drugačna odločitev, le-to lahko razlog za ponovno obnovo obravnavanega postopka odmere dohodnine na podlagi 1. točke prvega odstavka 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP. Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v tem primeru materialno pravo pravilno uporabljeno.

11. Ugovor, da gre za kršitev ustavne pravice do pravnega sredstva, ker v postopku odmere dohodnine ni mogoče izpodbijati dejanskih ugotovitev odločbe o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti, je očitno neutemeljen, saj sta postopek odmere dohodnine in postopek odmere davka od dohodkov iz dejavnosti dva samostojna postopka, v katerih se izdata samostojna upravna akta, zoper katera je možno vložiti pritožbo ter sprožiti upravni spor, vendar za vsakega posebej.

12. Katere določbe postopka v upravnem sporu naj bi sodišče prve stopnje bistveno kršilo v izpodbijani sodbi, revident ne navede. Ker na tovrstne kršitve Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne pazi po uradni dolžnosti, pavšalnega in neobrazloženega ugovora ni presojalo.

13. Glede na navedeno je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (92. člena ZUS-1).