Jedro

Prodajna pogodba in sočasen dogovor o pobotu terjatve na plačilo kupnine iz te prodajne pogodbe tvorita ekonomsko celoto. Že v času sklenitve prodajne pogodbe je namreč namen strank takšen, da upnik (kot kupec) svoje obveznosti ne bo izpolnil s plačilom kupnine, temveč s pobotom svoje terjatve nasproti dolžniku iz osnovne pogodbe.

Sodna praksa je izoblikovala stališče, po katerem je mogoče izpodbijati tudi pravno dejanje pobota, če se za njim skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje se je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala razveljavitev učinkov poplačil tožene stranke, opravljenih na podlagi medsebojnih kompenzacij (v drugi alineji 1. točke izreka izpodbijane sodbe je pomotoma navedeno, da gre za verižno kompenzacijo št. 160/2010204 z dne 6. 6. 2010). Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 1.121,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe ter priglasila pritožbene stroške.

3. Tožena stranka navedbam v pritožbi nasprotuje, predlaga potrditev izpodbijane sodbe ter priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo z nosilnimi razlogi, da so medsebojne terjatve stečajnega dolžnika in njegovega upnika prenehale s pobotom, tako da ni podan objektivni pogoj izpodbojnosti. Pobot terjatev stečajnega dolžnika z nasprotnimi terjatvami njegovih upnikov ob začetku stečajnega postopka po 261. členu ZFPPIPP je pravilo, kar pomeni, da bi se v primeru, ko izpodbijanih medsebojnih kompenzacij ne bi bilo, tako ali tako z dnem začetka stečajnega postopka avtomatično pobotale terjatve obeh strank, ki so sicer ugasnile s spornimi kompenzacijami. Sodišče še navaja, da pravnega dejanja medsebojnega pobota oziroma zahteve za razveljavitev učinkov poplačila tožene stranke, opravljenega na podlagi medsebojnih kompenzacij, ni mogoče obravnavati kot izpodbojno pravno dejanje, katerega posledica bi bil negativen vpliv na premoženje stečajnega dolžnika in to ne glede na to, če so bile prodajne pogodbe, s katerimi je tožeča stranka toženi stranki prodala blago, sklenjene z namenom naknadnega pobota, s čemer višje sodišče ne soglaša. 6. Sodna praksa je izoblikovala stališče, po katerem je mogoče izpodbijati tudi pravno dejanje pobota, če se za njim skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi. Zaradi (morebitne) nadomestne izpolnitve stečajnega dolžnika, ki svojo obveznost plačila namesto v denarju poravna z izročitvijo blaga, lahko namreč pride do oškodovanja drugih upnikov stečajnega dolžnika. Za izpodbojno pravno dejanje nadomestne izpolnitve v smislu 283. člena OZ gre, kadar je prodajna pogodba sklenjena zato, da bi upnik bodočega stečajnega dolžnika prišel do popolnega poplačila svoje prej nastale terjatve. Stečajni dolžnik kot prodajalec v takem primeru sklene prodajno pogodbo z upnikom, ki že ima terjatev nasproti stečajnemu dolžniku, in sicer z namenom, da se pobota prejšnja terjatev upnika in na podlagi prodajne pogodbe nastala terjatev stečajnega dolžnika. V takem primeru tvorita prodajna pogodba in sočasen dogovor o pobotu terjatve na plačilo kupnine iz te prodajne pogodbe ekonomsko celoto. Stranki s sklenitvijo prodajne pogodbe ustvarita denarno obveznost upnika (kot kupca) in s tem hkrati tudi pogoje (istovrstnost terjatve) za pobot s prej nastalo in dospelo denarno terjatvijo upnika nasproti stečajnega dolžnika. Zaradi skupnega ekonomskega namena obeh poslov in okoliščin, da je dogovor o pobotu dosežen še pred zapadlostjo denarne terjatve iz prodajne pogodbe, oba skupaj tvorita enotno in nedeljivo pravno razmerje, katerega pravna narava je – ne glede na zunanjo formalno obliko, ki sta jo pogodbeni stranki poslu (oziroma poslom) dali - nadomestna izpolnitev. Že v času sklenitve prodajne pogodbe je namreč namen strank takšen, da upnik (kot kupec) svoje obveznosti ne bo izpolnil s plačilom kupnine, temveč s pobotom svoje terjatve nasproti dolžniku iz osnovne pogodbe. Učinek takšnega dogovora je tako enak, kot če bi se stranki dogovorili, da dolžnik svojo obveznost nasproti upniku iz osnovne pogodbe ne izpolni v denarju, temveč z izročitvijo določenega blaga. S pobotom stranki prikrijeta drugo pravno dejanje izpolnitve, ki pa lahko ima vse znake oškodovanja drugih upnikov (prim. dr. Nina Plavšak, komentar ZPPSL, str. 468 in 469).

7. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je v tem postopku zatrjeval in dokazoval, da gre pri izpodbijanih medsebojnih kompenzacijah za nadomestno izpolnitev, s čemer je prišlo do oškodovanja ostalih upnikov. Trdil je, da sta stranki sklenili dogovor, da bo tožeča stranka svoje zapadle obveznosti do tožene stranke poravnala z nadomestno izpolnitvijo, to je z izročitvijo cementa in železa toženi stranki (kar se je tudi zgodilo) in sicer v škodo ostalih upnikov, o čemer pa izpodbijana sodba nima razlogov.

8. Ker sodišče prve stopnje izhaja iz nepravilne predpostavke, da pravno dejanje pobota – tudi če se za njim skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi – ni izpodbojno, izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih (in sicer ali konkretne medsebojne kompenzacije prikrivajo kakšno drugo dejanje izpolnitve, ki ima znake oškodovanja drugih upnikov). S tem je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar je bilo potrebno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje konkretizirano opredeliti do pravno relevantnih navedb pravdnih strank in v zadevi ponovno odločiti.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3.odst. 165.čl. ZPP).