Jedro

Subjekt vpisa niti ne trdi, da bi imel sklenjeno kakšno najemno ali drugačno pogodbo, zato je dovoljenje v aktih, na katere se sklicuje subjekt vpisa, pravno mogoče opredeliti le kot dovoljenje do preklica. Preklic je enostranska izjava, ki jo lahko lastnik nepremičnine načeloma poda kadarkoli. Pritožnik s sklicevanjem na listine, ki izvirajo iz obdobja pred izjavo o preklicu dovoljenja, ne more izkazati, da ima na naslovu dovoljenje za poslovanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru ugotovilo, da obstaja razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije. Sklep je izdalo na predlog predlagateljice, lastnice stavbe v kateri ima subjekt vpisa sedež, ki je preklicala dovoljenje za poslovanje na tem naslovu. Subjekt vpisa ni izkazal, da bi bil upravičen poslovati na naslovu, na katerem ima vpisan sedež.

2. Zoper sklep se subjekt vpisa pritožuje in ponavlja ugovorne trditve, da je predlagateljica kot takratna družbenica dala dovoljenje za poslovanje v njenem objektu, kar izhaja iz notarskega potrdila o spremembah družbene pogodbe 30.12.2004 in iz pogodbe o prodaji poslovnih deležev z istega dne 10.1.2007. Predlagateljica ni nasprotovala in se ni protivila dejanskemu poslovanju subjekta vpisa na naslovu F..Izkrivlja dejansko stanje ter se sklicuje na dan preklic dovoljenja za poslovanje na naslovu F., z namenom, da bi izpolnila zakonske znake 427. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ter tako dosegla, da bi se subjekt vpisa neutemeljeno izbrisal iz sodnega registra brez likvidacije. Pritožnik poudarja, da je dan preklic fiktiven in kot tak ne izkazuje resničnega in pravega dejanskega stanja med vsemi udeleženci postopka. Pritožnik vztraja, da je predlagateljica nedvoumno podala soglasje oziroma dovoljenje za poslovni naslov, čemur ni nikoli nasprotovala ter se vsa leta (od 2004) strinjala z dejstvom, da ima subjekt vpisa na naslovu F., poslovni naslov, zato je preklic dovoljenja za poslovanje lažen in prirejen za potrebe tega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo je predlagateljica navajala, da se je ob podpisu notarskega zapisa v letu 2004 in 2007 strinjala, da poslovni naslov družbe ostane enak, ker je bilo dogovorjeno, da si bo pritožnik naslov uredil drugje, njeno soglasje je bilo dane le, da bo možno nemoteno poslovanje. Pritožnik ne navaja, da ga je večkrat pozivala k spremembi naslova. Pritožnikova nepoštenost je več kot očitna, saj pošilja upnika na pritožničin naslov, enkrat pa ga je tam celo iskala policija. Pritožnik tudi sicer dejansko ne posluje na naslovu F. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, subjekt vpisa ni izkazal, da bi bil upravičen poslovati na naslovu F. Lastnica nepremičnine, v kateri je registriran sedež poslovanja družbe, je predlogu za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra priložila „preklic dovoljenja za poslovanje na naslovu F.“ z dne 24.4.2013. Subjekt vpisa niti ne trdi, da bi imel sklenjeno kakšno najemno ali drugačno pogodbo, zato je dovoljenje v aktih, na katere se sklicuje subjekt vpisa, pravno mogoče opredeliti le kot dovoljenje do preklica. Preklic je enostranska izjava, ki jo lahko lastnik nepremičnine načeloma poda kadarkoli. O „prirejenosti izjave za potrebe tega postopka“ in o fiktivnosti (še posebej glede na vsebino vlog predlagateljice) zato ni mogoče govoriti. Pritožnik s sklicevanjem na listine, ki izvirajo iz obdobja pred izjavo o preklicu dovoljenja, ne more izkazati, da ima na naslovu F., dovoljenje za poslovanje. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem registru v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).