Jedro

Elaborat ureditve meje in parcelacije ter zbirka listin zemljiškega katastra nista dokaza, ki ju že v postopku za evidentiranje urejene meje in parcelacije ne bi bilo mogoče uporabiti tako, da bi se ugotovilo, ali so v elaboratu (pravilno) navedeni podatki, ki so bili uporabljeni za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra ter ali so bili pri tem uporabljeni pravilno, torej upoštevaje zanesljivost in natančnost katastrskih podatkov ter skladnost med vpisanimi podatki in podatki v zbirki listin. Ocene drugostopenjskega organa, da obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP ni podan je zato pravilna.

Drugostopenjski organ je pravilno presodil, da obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP ni podan, ker so stranke v postopku za izdajo odločbe sodelovale, in ker ni šlo za primer, ki ga kot razlog za obnovo postopka določa zakon, in sicer da bi osebam ne bila dana možnost udeležbe, pa bi jim morala biti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odpravilo sklep Območne geodetske uprave Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) z dne 6. 6. 2012, s katerim je bilo odločeno, da se postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije, končan z odločbo tega organa z dne 10. 8. 2011, glede na novo dejstvo po uradni dolžnosti obnovi v celoti in v obnovljenem postopku zagotovi pravilna udeležba vsem strankam. Drugostopenjski organ v obrazložitvi odločbe navaja, da po njegovi presoji obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ni podan, saj se postopek ne more obnoviti na podlagi dokazov, s katerimi je organ razpolagal pred izdajo odločbe in tudi ne na podlagi dejstva, ki ga je organ ugotovil pred izdajo odločbe. Elaborat in podatki iz zbirke listin katastra so namreč obstajali že v času vodenja postopka in bi jih organ lahko uporabil. Zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja pa obnove postopka ni mogoče dovoliti. Po presoji drugostopenjskega organa pa tudi ni podan obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP, kajti stranke so v postopku, ki se je končal z izdajo odločbe z dne 10. 8. 2011, sodelovale. Za ta obnovitveni razlog pa ne gre, če so bile stranke v postopku udeležene, vendar zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja niso mogle učinkovito varovati svojih pravic oziroma pravnih koristi. Glede na to je drugostopenjski organ na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP v povezavi s prvim odstavkom 259. člena tega zakona izpodbijani sklep prvostopenjskega organa odpravil. 2. Tožnica v tožbi navaja, da so ji bile z odločbo o evidentiranju urejene meje in parcelacije z dne 10. 8. 2011 kršene njene pravice in pravne koristi. Namreč s sporno parcelacijo je njena solastninska pravica na dotedanji nepremičnini (stanovanjski hiši) prešla: - del na bližnjega soseda (...), sedaj parc. št. 1361/10, - del pa na Občino A., sedaj parc. št. 1493/2. Prvostopenjski organ je nato obnovo postopka, ki se je zaključil z izdajo navedene odločbe, dovolil, drugostopenjski organ pa je po pritožbi B.B. in C.C. z izpodbijano odločbo sklep prvostopenjskega organa odpravil. Tožnica pričakuje, da bo sodišče v tem upravnem sporu odločilo, ali je sedanje stanje zemljiškega katastra, ki po njeni oceni od dejanskega stanja v naravi odstopa za cca 15 metrov, zakonito ali pa nezakonito ter ga je potrebno v obnovljenem postopku popraviti. Navaja še, da je geodetsko podjetje pri izdelavi elaborata uporabilo kot osnovo načrt iz leta 1904, ko je bil brez predhodnih meritev na katastrskem načrtu (napačno) popravljen zaris ceste, ki je pred tem potekal približno tam, kjer danes v naravi poteka občinska cesta. Da je geodetsko podjetje pri izdelavi elaborata napravilo številne strokovne napake (elaborat ni izdelan v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin, v nadaljevanju ZEN), je bilo ugotovljeno tudi na ustreznih organih Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju IZS). Številne napake in pomanjkljivosti ima tudi zapisnik mejne obravnave; ključna ugotovitev navedene zbornice pa je, da skica terenske meritve ni izdelana v skladu s pravili stroke ter ni odraz dejanskega stanja na terenu, zaradi česar zemljiško katastrski prikaz, ki ne temelji na dejanski izmeri in tako ne odraža dejanskega stanja, ne sodi na skico terenske izmere, in tudi ne v odločbo. Tako mnenje je bilo izdelano za potrebe disciplinskega postopka zoper odgovorno geodetinjo v okviru strokovnega združenja geodetov. Po mnenju tožnice drugostopenjski organ ni pravilno presodil obstoja obnovitvenega razloga novih dejstev in novih dokazov. V interesu tožnice je, da se obnova postopka po uradni dolžnosti dovoli. Vložila je veliko osebnega truda, da se nezakonite stvari popravijo ter je tudi pridobila strokovno mnenje strokovnega sveta sekcije geodetov, ki bi moralo imeti pri odločanju po njenem mnenju svojo težo; mnenje je pridobila v začetku meseca decembra 2012, zato ga v postopku izdaje upravnega akta ni mogla uporabiti. Tožnica sodišču predlaga, naj opravi glavno obravnavo ter na njej izvede predlagane dokaze: vpogleda naj v upravne spise v zadevi ter mnenje strokovnega sveta Matične sekcije geodetov pri IZS z dne 9. 2. 2012, zasliši naj kot priče D.D., predsednico Strokovnega sveta matične sekcije geodetov pri IZS, E.E. in F.F. iz Geodetske pisarne G., zasliši naj odgovorno geodetinjo H.H. in izdelovalca elaborata I.I. Kot priče naj zasliši še J.J. in F.F., predstavnika geodetske uprave Republike Slovenije, in zasliši naj tožnico. Tožnica sodišču dalje predlaga, naj njeni tožbi ugodi ter naj izpodbijano drugostopenjsko odločbo odpravi ter odloči v sporu polne jurisdikcije, da se dovoli v celoti obnova postopka evidentiranja urejene meje in parcelacije, končanega z odločbo geodetskega organa z dne 10. 8. 2011. Zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišče upravne spise v zadevi.

4. Sodišče je tožbo poslalo kot strankam z interesom v odgovor (ostalim) strankam v upravnem postopku.

5. B.B., C.C. in L.L. v odgovoru na tožbo prerekajo tožbene navedbe. Navajajo, da je sporna zadeva povezana z neurejenimi lastniškimi razmerji ter pojasnjujejo, kako jih s tožnico povezujejo skupni predniki. Sodišču predlagajo, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne. C.C. je podal še dve vlogi, in sicer tudi kot odgovor na odgovor na tožbo Občine A. in na odgovor na tožbo M.M.; v obeh vlogah v vsebinskem smislu vztraja pri navedbah v odgovoru na tožbo.

6. Občina A. v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter pritrjuje odločitvi drugostopenjskega organa v izpodbijani odločbi. Kot pravno zmotne ocenjuje trditve tožnice, da naj bi bila s sporno parcelacijo prenesena lastninska pravica njene nepremičnine na tretje osebe; pojasnjuje, da je pristojni geodet glede na lego stavbe v naravi le evidentiral, kje se stavba dejansko nahaja in to ustrezno označil v katastru, s tem pa ni posegel v lastninsko pravico nikogar. Občina dalje še navaja, da je mnenje Strokovnega sveta matične sekcije geodetov pri IZS z dne 9. 2. 2012 neverodostojno mnenje, izdelano brez terenskega ogleda in meritev. Občina sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

7. M.M. pa v odgovoru na tožbo pritrjuje tožbenim navedbam tožnice, svoje sestre. Navaja, da je po zadnji meritvi geodetskega podjetja njena hiša, ..., brez dovoza na občinsko cesto ter tako nima dostopa do lastnega doma. To bi bilo lahko preprečeno, če bi bila mejna obravnava vodena po moralnih in etičnih normah in zakonsko pravilno. Že če bi videla terensko skico, ki pa je na mejni obravnavi ni bilo, bi ji bilo vse jasno. Geodetsko podjetje oziroma njegova odgovorna geodetinja N.N. pa je z nepravilnim delom spremenila lastništvo več kot 100 let stare domačije.

8. Tožnica v posebni vlogi odgovarja na navedbe strank z interesom, pri čemer v vsebinskem smislu vztraja pri podani tožbi.

9. Tožba ni utemeljena.

10. V obravnavani zadevi je sporno, ali sta podana razloga po 1. in 9. točki 260. člena ZUP za obnovo – po uradni dolžnosti - postopka, končanega z izdajo (dokončne) odločbe prvostopenjskega organa z dne 10. 8. 2011, s katero je bilo odločeno o evidentiranju urejene meje in parcelacije (glede tam navedenih parcel v k.o. ...).

11. Po 1. točki 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z dokončno odločbo, obnovi, če se zve za nova dejstva ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Iz navedene določbe izhaja, da obnovitveni razlog lahko predstavljajo dejstva oziroma dokazi, ki so objektivno obstajali v času pred izdajo odločbe, vendar se zanje ni vedelo ali jih ni bilo mogoče uporabiti, to pa je moglo vplivati na pravilnost dejanskih ugotovitev. Oceno, da je ta obnovitveni razlog podan, je prvostopenjski organ oprl na svoj zaključek, da pri izdelavi elaborata ureditve meje in parcelacije niso bili uporabljeni vsi podatki, ki so izhajali iz zbirke listin zemljiškega katastra, kajti ni bilo upoštevano: - da so se na območju predmetnega urejanja mej in parcelacije meritve predhodno izvajale le leta 1904 (IDPOS 50) in 1910 (IDPOS 73) in je bila zato natančnost katastrskih podatkov pri izdelavi elaborata upoštevana nepravilno (do 3 m namesto do 15 m); - da je bil leta 1904 v načrtih popravljen zaris ceste brez terenskih meritev in v neskladju s potekom v naravi. Drugostopenjski organ pa je v pritožbenem postopku presodil drugače, namreč da je prvostopenjski organ imel v času odločanja na voljo dokaze, tj. elaborat ureditve meje in parcelacije in zbirko listin zemljiškega katastra - kar ni niti sporno in tako izhaja že iz sklepa o obnovi - in iz katerih bi lahko pravilno ugotovil dejstva, vključno z dejstvi, ki jih kot nova navaja v sklepu o obnovi. Taki presoji drugostopenjskega organa sodišče pritrjuje. Elaborat ureditve meje in parcelacije je dokument, ki je po določbah ZEN moral biti priložen – in je glede na spisno dokumentacijo tudi bil - predmetnima vloženima zahtevama za evidentiranje urejene meje in parcelacije (združenima v en postopek), o katerih je bilo odločeno z odločbo z dne 10. 8. 2011. Zbirka listin zemljiškega katastra pa je zbirka dokumentov, ki poleg zadnjih vpisanih podatkov o zemljiščih sestavlja zemljiški kataster (15. člen ZEN); tega, da bi bil kateri od (za predmetno zadevo) relevantnih dokumentov iz zbirke listin zemljiškega katastra pridobljen naknadno, po zaključku postopka, pa prvostopenjski organ niti ne navaja. Kar pomeni, da tudi sodišče sodi, da elaborat ureditve meje in parcelacije ter zbirka listin zemljiškega katastra nista dokaza, ki ju že v postopku za evidentiranje urejene meje in parcelacije ne bi bilo mogoče uporabiti tako, da bi se ugotovilo, ali so v elaboratu (pravilno) navedeni podatki, ki so bili uporabljeni za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra ter ali so bili pri tem uporabljeni pravilno, torej upoštevaje zanesljivost in natančnost katastrskih podatkov ter skladnost med vpisanimi podatki in podatki v zbirki listin. Sicer pa iz dokumentov zadeve in iz odločbe z dne 10. 8. 2011 niti ne izhaja, da bi se v postopku zatrjevalo drugačno dejansko stanje in pomanjkanje dokazov, da bi tako (pravilno) dejansko stanje bilo mogoče dokazati; to le še potrjuje pravilnost ocene drugostopenjskega organa, da obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP ni podan.

12. Po 9. točki 260. člena ZUP pa se postopek obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec (pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP), ni bila dana možnost udeležbe. Prvostopenjski organ je ocenil, da je ta obnovitveni razlog podan, ker naj bi stranke v postopku kljub formalni udeležbi ne mogle učinkovito varovati svojih pravic oziroma pravnih koristi, saj jim ni bilo omogočeno, da se izjavijo o predlagani meji, ki ne odstopa od meje po podatkih zemljiškega katastra, kajti potek meje po podatkih zemljiškega katastra ni bil ugotovljen pravilno. Drugostopenjski organ pa je presodil drugače, in sicer da (tudi ta) obnovitveni razlog ni podan, ker so stranke v postopku za izdajo odločbe sodelovale, in ker ni šlo za primer, ki ga kot razlog za obnovo postopka določa zakon, in sicer da bi osebam ne bila dana možnost udeležbe, pa bi jim morala biti. S presojo drugostopenjskega organa in njegovo argumentacijo se sodišče v celoti strinja. Dodaja še, da je ob razlagi določbe 9. točke 260. člena ZUP v pomenu, kot ga podaja drugostopenjski organ in ki je po mnenju sodišča pravilen, tudi očitno, da je ta obnovitveni razlog namenjen, da ga uveljavlja stranka (ki ji udeležba v postopku ni bila omogočena) in ne upravni organ zaradi obnove postopka po uradni dolžnosti.

13. Na tožbene navedbe tožnice sodišče uvodoma splošno odgovarja, da v upravnem sporu, v katerem je sporna dovolitev obnove postopka oziroma obstoj obnovitvenih razlogov, ni mogoče z uspehom uveljavljati navedb, da bi obnova postopka bila utemeljena, ker so bila v postopku kršena procesna pravila, ker je bil zakon nepravilno uporabljen ter ker je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno. Razloge za obnovo postopka namreč ZUP taksativno našteva (v 260. členu) in le, če se ugotovi, da je kateri od teh podan, se obnova lahko dovoli oziroma se odloči o obnovi postopka po uradni dolžnosti. Ni pa kot obnovitvenega razloga mogoče upoštevati kršitev pravil postopka, nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilno uporabljenega zakona (kar so pritožbeni razlogi), pa tudi ne posega v ustavne pravice, če hkrati ne gre za kršitev, ki jo je mogoče uveljavljati v okviru katerega od zakonskih obnovitvenih razlogov. Zato tožnica ne more biti uspešna s trditvami v tožbi o tem, da je bilo s sporno parcelacijo (parcele 1361/1) nedopustno poseženo v njeno (so)lastninsko pravico na stanovanjski stavbi (ki je očitno locirana na navedeni parceli, ki je po podatkih spisa v lasti B.B in C.C.) ter da je zadnje stanje zemljiškega katastra, ki temelji na predmetni odločbi o evidentiranju urejene meje in parcelacije, nezakonito, da elaborat ni bil izdelan v skladu z določbami ZEN, o čemer je pridobila mnenje IZS in ga predložila že v pritožbenem postopku, da ima pomanjkljivosti tudi zapisnik o mejni obravnavi itd. Tožbene navedbe, ki bi bile pravno relevantne v tem upravnem sporu, bi se morale nanašati na vprašanje pravilnosti presoje drugostopenjskega organa, da prvostopenjski organ ni pravilno ugotovil podanosti obnovitvenih razlogov po 1. in 9. točki 270. člena ZUP (ter bi morale biti podane zoper argumentacijo drugostopenjskega organa) in morebitne v postopku za izdajo izpodbijane drugostopenjske odločbe storjene procesne kršitve.

14. Ne glede na navedeno sodišče še dodaja, da je parcelacija po določbah 47. člena ZEN združitev parcel ali delitev parcel; delitev parcele pa je oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele. Iz navedene določbe tako izhaja, da se z delitvijo parcele (parcelacijo) po ureditvi zakona ne posega v stvarnopravna razmerja oziroma lastninsko stanje parcele ter ga ne spreminja. Zato tudi ne bi mogle vzdržati presoje navedbe tožnice v tožbi, da je s parcelacijo (delitvijo) parcele 1361/1 (katere lastnika sta po podatkih spisa ... in ...), izgubila (so)lastninsko pravico na stanovanjski stavbi; kažejo pa te navedbe na neurejeno lastninsko stanje, ki bo (ker je očitno sporno) moralo biti rešeno v ustreznem sodnem postopku. Enako velja za (ponovno) ureditev meja, če oziroma kolikor bodo po rešitvi lastninskega spora še sporne.

15. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče predlagane glavne obravnave ni opravilo, ker kot nepotrebnih ni izvajalo dokazov, ki za rešitev predmetnega upravnega spora niso pomembni, saj se ne nanašajo na relevantno dejansko stanje zadeve.

16. O stroških postopka pa je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.