Jedro

Med strankami ni sporno, da se je tožnik zglasil v pisarni odvetnice, nakar je zaradi nestrinjanja z vsebino posveta pisarno predčasno zapustil. Prav tako ni sporno, da je odvetnica izdelala pisno pravno mnenje, ki je bilo tožniku v ponovnem postopku (po razveljavitvi prvotnega sklepa s strani naslovnega sodišča) posredovano s strani tožene stranke. Po presoji sodišča je tako utemeljen zaključek tožene stranke, da je odvetnica opravila storitev pravnega svetovanja tožniku (t. j. ustni posvet v njeni pisarni in izdelava pisnega pravnega mnenja), zaradi česar je upravičena do nagrade.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti (v nadaljevanju tožena stranka) je s sklepom opr. št. BPP 506/2022-22 z dne 26. 7. 2023 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) odvetnici A. A. za izvajanje brezplačne pravne pomoči, in sicer za pravno svetovanje glede postopka zoper B. B. in C. C. zaradi lažne prijave in obtožb, priznal odvetniške stroške v skupnem znesku 45,90 EUR (1. točka izreka). Sredstva za plačilo stroškov se izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije in se računovodstvu sodišča nalaga, da ta sredstva nakaže odvetnici na njen transakcijski račun (2. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila odvetnica A. A. z odločbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. BPP 506/2022-4 z dne 27. 9. 2022 v zvezi z odločbo št. 506/2022-10 z dne 6. 10. 2022 določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči tožniku kot upravičencu. Po opravljeni storitvi je odvetnica službi za brezplačno pravno pomoč dne 17. 10. 2022 pravočasno vrnila izpolnjeno napotnico, v kateri je zaznamovala stroške, nastale z izvajanjem brezplačne pravne pomoči. S sklepom št. BPP 506/2022-14 z dne 15. 11. 2022 so bili odvetnici že odmerjeni in priznani odvetniški stroški, vendar je tožnik kot upravičenec zoper citirani sklep sprožil upravni spor, naslovno sodišče pa je s sodbo II U 443/2022-8 z dne 7. 6. 2023 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek.

3.V skladu z napotilom v navedeni sodbi je tožena stranka tožniku v pregled poslala pisno pravno mnenje odvetnice A. A. z dne 17. 10. 2022. Hkrati ga je pozvala, da pisno pravno mnenje pregleda in se v roku 15 dni od prejema tega dopisa izjavi o njem. Tožnik je dne 5. 7. 2023 podal izjavo, iz katere izhaja, da je opravil razgovor z odvetnico, vendar se ne strinja z njenimi navedbami, ki jih je podala v pisnem pravnem mnenju z dne 17. 10. 2023. Navaja še, da odvetnica pravnega svetovanja z njim ni opravila in da je bil njen cilj zgolj, da ji zaradi plačila stroškov podpiše napotnico.

4.Tožena stranka je odvetnici A. A. priznala priglašene stroške, in sicer 50 točk za posvet s stranko dne 13. 10. 2022 v skladu s tar. št. 43/1-1 Odvetniške tarife (OT), 100 točk za izdelavo pravnega mnenja z dne 17. 10. 2022 v skladu s tar. št. 43/1-3 OT in 2 % pavšal v višini 3 točke, skupno torej 153 točk. Ob upoštevanju vrednosti točke v višini 0,60 EUR in petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv), ki določa, da je odvetnik kot izvajalec brezplačne pravne pomoči upravičen do plačila polovice zneska, je tako tožena stranka odvetnici priznala skupno 45,90 EUR. Odvetnica je namreč opravila razgovor s tožnikom in izdelala pisno pravno mnenje. Kljub temu, da se tožnik ne strinja z njenimi navedbami, je odvetnica z njim opravila razgovor in podala pisno pravno mnenje, zato ji je po mnenju tožene stranke stroške potrebno priznati.

5.Zoper navedeni sklep tožnik vlaga tožbo, v katerem navaja, da mu odvetnica A. A. dne 13. 10. 2022 ni nudila pravnega svetovanja, zahtevala pa je podpis napotnice, da je dobila plačilo za delo, ki ga ni opravila, kot je že pojasnil v tožbi z dne 12. 12. 2022. Odvetnica v svojem pisnem pravnem mnenju z dne 26. 6. 2023 lažno navaja, da nima dokazov glede vložitve tožbe proti B. B. in C. C. zaradi lažnih prijav na policijsko postajo (PP), o katerih 13. 10. 2022 ni hotela govoriti in ne omenja, da je dvignila telefon, da pokliče PP, zaradi česar je moral oditi iz pisarne brez pravnega mnenja in svetovanja.

6.Glede na vsebino tožbenih navedb in dejstvo, da je tožnik prava neuka stranka, je sodišče tožbo obravnavalo kot zahtevo za odpravo upravnega akta (prvi odstavek 33. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1).

7.Tožena stranka je dne 27. 9. 2023 sodišču predložila upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

8.V skladu z drugim odstavkom 19. člena ZUS-1 je sodišče vročilo tožbo v odgovor stranki z interesom, odvetnici A. A. Slednja v odgovoru na tožbo podrobno opisuje potek obiska tožnika v njeni pisarni dne 13. 10. 2022, in sicer da je bil tekom razgovora vidno vznemirjen, še dodatno pa ga je razburilo njeno vprašanje glede vložitve pritožbe v prekrškovni zadevi, v posledici česar je tožnik nanjo vpil in tolkel po mizi, nakar je razburjen zapustil pisarno. Dodatno še pojasnjuje, da mu je pravno mnenje poslala po navadni pošti, pri čemer se pošiljka ni vrnila, ni pa ga poslala s priporočeno pošto, ker je glede na dolgoletne izkušnje domnevala, da ga tožnik ne bo dvignil. Opozarja tudi, da ni nikjer določeno, da mora biti pisno pravno mnenje izkazano vročeno tudi upravičencu do brezplačne pravne pomoči, sicer pa je pravno mnenje dobil v pisarni.

9.Tožba ni utemeljena.

10.V skladu s šestim odstavkom 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je odvetnik za pravno pomoč upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločala o pravici izvajalca do nagrade in stroškov za opravljene storitve v okviru dodeljene brezplačne pravne pomoči. Skladno s šestim odstavkom 40. člena ZBPP se sklep vroči tako izvajalcu kot upravičencu do brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da je torej tudi slednji udeležen v postopku odločanja o končnem obračunu storitev. To je potrebno iz razloga, ker zakon določa primere, ko je upravičenec dolžan povrniti sredstva, plačana iz naslova brezplačne pravne pomoči, kot določajo 43., 48. in 49. člen ZBPP. Če nastopijo takšne okoliščine, mora namreč upravičenec do brezplačne pravne pomoči Republiki Sloveniji v celoti ali deloma povrniti s sklepom odmerjeni in nato izplačani znesek odvetniku kot izvajalcu brezplačne pravne pomoči. To pa po stališču sodne prakse¹ pomeni, da ima upravičenec do brezplačne pravne pomoči pravni interes, da nasprotuje sklepu o odmeri nagrade odvetniku, če meni, da so ti odmerjeni previsoko.

11.Predmet presoje v predmetni zadevi je odločitev tožene stranke, ki je z izpodbijanim sklepom odvetnici A. A. priznala nagrado v znesku 45,90 EUR za posvet s stranko in za izdelavo pisnega pravnega mnenja z dne 17. 10. 2022. Med strankami ni sporno, da se je tožnik dne 13. 10. 2022 zglasil v pisarni odvetnice A. A., nakar je zaradi nestrinjanja z vsebino posveta pisarno predčasno zapustil. Prav tako ni sporno, da je odvetnica A. A. izdelala pisno pravno mnenje z dne 17. 10. 2022, ki je bilo tožniku v ponovnem postopku (po razveljavitvi prvotnega sklepa s strani naslovnega sodišča) posredovano s strani tožene stranke.

12.Po presoji sodišča je tako utemeljen zaključek tožene stranke, da je odvetnica A. A. opravila storitev pravnega svetovanja tožniku (t. j. ustni posvet v njeni pisarni in izdelava pisnega pravnega mnenja), zaradi česar je skladno s šestim odstavkom 30. člena ZBPP upravičena do nagrade. Sodišče soglaša tudi z utemeljitvijo višine priznanih stroškov, zato se skladno z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 sklicuje na obrazložitev v izpodbijanem sklepu. Pri tem sodišče še poudarja, da se v predmetnem upravnem sporu ne presoja sama vsebina opravljenega pravnega svetovanja v zvezi z vložitvijo tožbe proti B. B. in C. C. oziroma kazenske ovadbe (prijave) v zvezi s prekrškovnim postopkom, temveč (zgolj) pravilnost in zakonitost sklepa o odmeri nagrade odvetnice, do katere pa je slednja glede na opravljeno delo tudi po presoji sodišča upravičena.

13.Upoštevajoč vse navedeno sodišče zaključuje, da tožba ni utemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

14.Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje, kot je sodišče pojasnilo v 11. točki obrazložitve te sodbe, med strankami ni bilo sporno. Sporno je bilo namreč le (pravno) vprašanje, ali je odvetnica upravičena do plačila storitev brezplačne pravne pomoči.

-------------------------------

1Tako sodbe Upravnega sodišča RS I U 676/2020-30 z dne 9. 1. 2023, IV U 33/2020-13 z dne 11. 6. 2020 in I U 114/2016-11 z dne 21. 6. 2017 ter sklep I U 1860/2019-4 z dne 14. 1. 2020.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 30, 30/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.