Jedro

O tem, da tožniku upravičenost do brezplačne pravne pomoči preneha, je sicer res bilo pravnomočno odločeno, vendar pa tožnik v odločbi ni bil opozorjen, da bi moral kadarkoli karkoli vrniti, zato je razumljivo, da zoper to odločbo ni vložil tožbe. Razen tega je bilo s to odločbo (o prenehanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči z dne 4. 5. 2015) odločeno, da tožniku brezplačna pravna pomoč preneha z dnem izdaje te odločbe, kar pomeni, da tožniku do tega dne dodeljena brezplačna pravna pomoč pripada. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bil izvedenec v sodnem postopku postavljen s sklepom z dne 24. 4. 2015, torej še pred izdajo odločbe z dne 4. 5. 2015, kar pomeni, da tožniku pripada brezplačna pravna pomoč tudi za cestno-prometnega izvedenca.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 496/2013 z dne 10. 9. 2015 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani odločil, da je tožnik dolžan v roku 15 dni od pravnomočnosti te odločbe vrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v znesku 983,66 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila na račun sodišča. V obrazložitvi navaja, da je bila tožniku z odločbo Bpp 496/2013 z dne 31. 7. 2013 odobrena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu, ki se pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, zunanjim oddelkom v Brežicah, vodi pod opr. št. Pd 60/2013 ter za oprostitev plačila stroškov tega postopka. Z odločbo Bpp 496/2013 z dne 4. 5. 2015, ki je postala pravnomočna dne 18. 6. 2015, je bilo odločeno, da tožniku z dnem izdaje te odločbe preneha upravičenost do brezplačne pravne pomoči, ker so po izdaji odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči nastopile okoliščine, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da tožnik ne izpolnjuje več finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V sodnem postopku, za katerega je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč, je bil s sklepom z dne 24. 4. 2015 postavljen izvedenec cestno-prometne stroke, kateremu so bili iz sredstev sodišča s sklepom z dne 22. 6. 2015 priznani in dne 14. 8. 2015 tudi izplačani stroški v višini 983,66 EUR. Glede na to, da je bilo pravnomočno odločeno, da tožniku brezplačna pravna pomoč preneha z dnem 4. 5. 2015, je tožnik, v skladu z drugim odstavkom 43. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) dolžan neupravičeno prejeto brezplačno pomoč, ki zajema stroške navedenega izvedenca v navedeni višini, vrniti. Tožnik lahko, v skladu s četrtim odstavkom 43. člena ZBPP, zaprosi za obročno odplačilo dolga.

2. Tožnik vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Meni, da je tožena stranka zmotno ugotovila, da je neupravičeno prejel brezplačno pravno pomoč, ki zajema stroške izvedenca po sklepu Pd 60/2013 z dne 22. 6. 2015. Navaja, da z izpodbijano odločbo ni pojasnjeno, zakaj naj bi šlo pri plačilu stroškov izvedenca, ki ga je določilo sodišče, za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da so bili stroški izvedenca iz sredstev sodišča priznani dne 22. 6. 2015, izplačani pa dne 14. 8. 2015, kar je potem, ko je bila izdana odločba Bpp 496/2013 z dne 4. 5. 2015, ki je postala pravnomočna dne 18. 6. 2015. Sporno izplačilo je bilo torej opravljeno po prenehanju brezplačne pravne pomoči in je sodišče to plačilo izvedlo brez podlage v kakršnikoli odločbi glede brezplačne pravne pomoči. Nadalje z izpodbijano odločbo ni ugotovljeno, da bi bila tožniku kot upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP. Tožnik ni lažno prikazoval ali prikrival nobenih dejstev oziroma podatkov, temveč je toženo stranko v celoti seznanil z dejanskim stanjem, torej s svojim premoženjskim stanjem in tudi dostavil vso zahtevano dokumentacijo. Še več, potem, ko je bilo s sklepom Pd 60/2013 Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, zunanjega oddelka v Brežicah z dne 28. 1. 2015, tožniku naloženo, da v roku 8 dni založi predujem za izvedenca cestno-prometne stroke v višini 1.000,00 EUR, je tožnik preko svoje odvetnice na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani dne 17. 2. 2015 naslovil prošnjo za brezplačno pravno pomoč, v kateri je podal vse podatke o svojem premoženjskem stanju, tudi o prejetih prihodkih. Delovno in socialno sodišče je to tožnikovo prošnjo zavrglo s sklepom Bpp 126/2015, saj je zaključilo, da je tožniku že bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za zastopanje v tem delovnem sporu in je bil tudi oproščen plačila stroškov postopka z odločbo Bpp 496/2013 z dne 31. 7. 2013. Po prejemu takšne odločitve tožene stranke je tožnik sodišču sporočil, da ima po citiranem sklepu dodeljeno brezplačno pravno pomoč in da je oproščen plačila stroškov postopka, zato je sodišče prosil, da upošteva, da se glede na oprostitev plačila stroškov postopka krije predujem iz proračuna in da izda odredbo o izvedencu, upoštevajoč vse navedeno. Tako je sodišče tudi izdalo odredbo in sklenilo, da se stroški izplačajo v breme tožene stranke. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožnik dne 27. 9. 2013 sporočil, da se je zaposlil, zato je zaradi spremembe okoliščin, v skladu z 42. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči, po uradni dolžnosti uvedla postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, o čemer je tožnika obvestila z dopisom z dne 24. 2. 2015. Od tožnikovega delodajalca je pridobila podatke o tožnikovi neto plači v zadnjih treh mesecih pred uvedbo ugotovitvenega postopka. Ker je ugotovila, da mesečno povprečje tožnikove plače v zadnjem tromesečju presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, je dne 4. 5. 2015 izdala odločbo, s katero je ugotovila, da tožniku z dnem izdaje te odločbe preneha upravičenost do brezplačne pravne pomoči. Navedena odločba je bila tožniku vročena dne 18. 5. 2015 in ker tožnik zoper njo ni sprožil upravnega spora, je postala pravnomočna dne 18. 6. 2015. Na podlagi te pravnomočne odločbe je nato izdala izpodbijano odločbo o znesku, ki ga je tožnik dolžan vrniti. V zvezi s tožbenimi navedbami odgovarja, da je bilo o vzroku za prenehanje upravičenosti do prejete brezplačne pravne pomoči obrazloženo v odločbi z dne 4. 5. 2015, ki je pravnomočna. Tožnik bi svoje ugovore glede pravilnosti odločitve o prenehanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči lahko uveljavljal samo zoper odločbo z dne 4. 5. 2015, ne more pa jih uveljavljati zoper sedaj izpodbijano odločbo, ki je izdana na podlagi pravnomočne odločbe o prenehanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. 4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje odločba tožena stranke o vračilu zneska, ki ga je tožnik dolžan vrniti kot neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, ki zajema stroške v sodnem postopku postavljenega izvedenca.

6. Iz podatkov v spisu, kot tudi iz izpodbijane odločbe, je razvidno, da je bila tožniku z odločbo Bpp 496/2013 z dne 31. 7. 2013 dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje na prvi in drugi stopnji v individualnem delovnem sporu, ki se pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, zunanjim oddelkom v Brežicah, vodi pod opr. št. Pd 60/2013 in kot oprostitev plačila stroškov postopka. V tej odločbi je bil tožnik opozorjen na to, da se za neupravičeno brezplačno pravno pomoč šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila prosilcu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP (prvi odstavek 43. člena ZBPP).

7. Nadalje iz podatkov v spisu, kot tudi iz izpodbijane odločbe, izhaja, da je bilo z odločbo Bpp 496/2013 z dne 4. 5. 2015 odločeno, da tožniku z dnem izdaje te odločbe preneha upravičenost do brezplačne pravne pomoči, ker so na strani tožnika nastopile spremenjene okoliščine in tožnik mesečno prejema dohodek, ki presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Tožnik zoper to odločbo ni sprožil upravnega spora, tako, da je ta odločba postala pravnomočna dne 18. 6. 2015. 8. Na podlagi v predhodnem odstavku citirane pravnomočne odločbe je tožena stranka izdala sedaj izpodbijano odločbo, da mora tožnik vrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v navedenem znesku. Izpodbijana odločba temelji na drugem odstavku 43. člena ZBPP. Slednji določa, da je upravičenec dolžan neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakonitimi zamudnimi obrestmi in da je vračilo oziroma plačilo sredstev prihodek proračuna Republike Slovenije. V skladu s prvim odstavkom 43. člena ZBPP pa se za neupravičeno prejeto brezplačno pomoč šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena tega zakona.

9. V konkretnem primeru je tožena stranka štela, da je šlo za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč. Vendar pa tožena stranka pri svoji odločitvi ni ugotavljala okoliščin iz 41. člena ZBPP, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na odločitev o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči, o čemer je bil tožnik opozorjen v odločbi Bpp 496/2013 z dne 31. 7. 2013. Tožnik pa s tem v zvezi v tožbi zatrjuje, da je toženo stranko seznanil s celotnim dejanskim stanjem, da je dostavil tudi vso dokumentacijo in da torej ni lažno prikrival nobenih podatkov oziroma dejstev. Zatrjuje tudi, da je dodeljena brezplačna pravna pomoč zajemala tudi stroške za izvedenca.

10. O tem, da tožniku upravičenost do brezplačne pravne pomoči preneha, je sicer res bilo pravnomočno odločeno, vendar pa tožnik v odločbi BPP 496/2013 z dne 4. 5. 2015, ki je sestavni del upravnih spisov, ni bil opozorjen, da bi moral kadarkoli karkoli vrniti, zato je razumljivo, da zoper to odločbo ni vložil tožbe. Razen tega je bilo s to odločbo (o prenehanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči z dne 4. 5. 2015) odločeno, da tožniku brezplačna pravna pomoč preneha z dnem izdaje te odločbe, kar pomeni, da tožniku do tega dne dodeljena brezplačna pravna pomoč pripada. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bil izvedenec v sodnem postopku postavljen s sklepom z dne 24. 4. 2015, torej še pred izdajo odločbe z dne 4. 5. 2015, kar pomeni, da tožniku pripada brezplačna pravna pomoč tudi za cestno-prometnega izvedenca.

11. Ker tožena stranka okoliščin iz 41. člena ZBPP ni ugotavljala, se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, na kar zato pravilno opozarja tožnik v tožbi. Zaključki tožene stranke pa so tudi v nasprotju z v postopku ugotovljenim dejanskim stanjem.

12. Ker je torej po presoji sodišča, glede na navedeno, v konkretnem primeru prišlo do bistvenih kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) oziroma nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, je sodišče tožbi tožnika ugodilo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

13. Ker je tožnik zahteval tudi povrnitev stroškov postopka in je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je presodilo tudi, da mu mora tožena stranka, v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, povrniti stroške postopka. V skladu z navedeno določbo se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (Pravilnik). Na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika je sodišče tožniku prisodilo ustrezen pavšalni znesek. Zadeva je bila rešena na seji senata in je tožnika v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica in zavezanka za DDV.