Jedro

Dokazi se izvajajo le za potrjevanje (dokazovanje) dejstev, ki služijo za odločitev o določenem vprašanju po vsebini, to pa je šele potem, ko so za odločanje po vsebini podane vse potrebne procesne predpostavke in zaradi neobstoja katere izmed njih predlog stranke ni zavržen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka kot prepoznega in kot nedovoljenega. Glede stroškov postopka je odločilo, da jih mora tožeča stranka povrniti toženi stranki v znesku 848,10 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

2. Zoper sklep se je v roku pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da predlogu za obnovo postopka ugodi, podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču v ponovno odločanje. Navaja, da se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do vseh navedb in dokazov v predlogu tožeče stranke za obnovo postopka. Ne navede, zakaj posameznih dokazov ni izvedlo, niti se ne opredeli do dejstev, na katere se predlagani dokazi nanašajo. Sodišče temelji svojo odločitev tudi na zapisniku o poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo z dne 22. 1. 2010, čeprav navedenega zapisnika nobena od strank ni predlagala kot dokaz. Tožeča stranka ni mogla pridobiti PID dokumentacije, kar je z navedbami in dokazi podkrepila v predlogu za obnovo postopka, ker sicer izrednega pravnega sredstva ne bi vložila. Tožeča stranka je že tekom postopka na prvi stopnji zaprosila za vpogled v PID pri Okrajnem sodišču v Črnomlju in je prvič vložila prošnjo za vpogled pri naslovnem sodišču že 16. 11. 2011. Neuspešno je poskušala pridobiti PID od Občine Črnomelj in šele 16. 12. 2012 se je dokončno seznanila z vsebino PID na podlagi posredovanja Informacijske pooblaščenke RS. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kdaj točno datumsko naj bi se lahko tožeča stranka sklicevala na dokumentacijo PID in kdaj je začel teči rok, da je njen predlog za obnovo nedovoljen oz. da je prepozen. V nadaljevanju pritožba pojasnjuje, katera dejstva bi z novimi dokazi potrjevala in da se sodišče o navedbah v predlogu za obnovo postopka ni opredelilo. Trdi, da bi v ponovljenem postopku ob podanih navedbah in predlaganih dokazih v predlogu za obnovo postopka v ponovljenem postopku dosegla zanjo ugodnejšo odločitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka zavrglo kot prepoznega in nedovoljenega. Zato so pravno relevantne pritožbene navedbe v tem pritožbenem postopku le tiste, ki napadajo pravilnost zaključkov in ugotovitev sodišča prve stopnje glede prepoznega in nedovoljenega predloga za obnovo postopka. To pomeni, da so vse druge pritožbene navedbe, zlasti tiste, ki sodišču prve stopnje očitajo, da se ni opredelilo do navedb in dokazov v predlogu za obnovo, ki predlog utemeljujejo po vsebini, ko pritožba kronološko pojasnjuje, kako je tožeča stranka dosegla vpogled v PID, in ko pojasnjuje, kaj bi bilo z novimi navedbami in dokazi drugače ugotovljeno in kako bi to vplivalo na odločitev sodišča o tožbenem zahtevku, za ta pritožbeni postopek brezpredmetne, neupoštevne, ker na odločitev o pritožbi ne morejo vplivati.

5. Na pritožbene očitke izvedbe nepredlaganih dokazov (zapisnik o poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo) je pojasniti, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo z vpogledom v očitane listine procesne predpostavke, ki morajo biti podane, da se predlog za obnovo šele lahko vsebinsko obravnava. Torej je obstoj procesnih predpostavk ugotavljalo iz podatkov v spisu, ne z izvajanjem dokazov. Dokazi se izvajajo le za potrjevanje (dokazovanje) dejstev, ki služijo za odločitev o določenem vprašanju po vsebini, to pa je šele potem, ko so za odločanje po vsebini podane vse potrebne procesne predpostavke in zaradi neobstoja katere izmed njih predlog stranke ni zavržen.

6. Ko je sodišče prve stopnje pojasnjevalo izostanek procesnih predpostavk (nepravočasnost in nedovoljenost predloga), mu ni bilo potrebno navajati vseh dejstev, ki jih v tem delu našteva pritožba (kdaj točno datumsko naj bi se tožeča stranka sklicevala na PID in kdaj je začel teči rok, da je njen predlog prepozen). Zadostuje, da je opredeljeno pojasnilo, zakaj je predlog za obnovo postopka prepozen in zakaj nedovoljen, in da je pravilnost odločitve s takimi razlogi možno preizkusiti. Sicer pa pritožba ne pojasni, niti ne trdi, zakaj se pravilnost odločitve z v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podanimi razlogi ne da preizkusiti oz. kako bi vplivale na odločitev sodišča prve stopnje v pritožbi naštete okoliščine, če bi te bile v razlogih izpodbijanega sklepa podane.

7. Sicer pa pritožba opredeljeno ne izpodbija pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje v zvezi s prepoznostjo in nedovoljenostjo predloga za obnovo postopka in ker v njihovo pravilnost pritožbeno sodišče ne dvomi, niti ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrniti in potrditi z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku). V zavrnitvi odločitve o glavni stvari je zaobsežena tudi zavrnitev zahteve za povrnitev stroškov pritožbenega postopka, saj tožeča stranka s pritožbo ni uspela.