Odstranitev spletnih vsebin, ki ogrožajo otrokovo zasebnost, ter pravica do izbrisa

Datum

10.04.2026

Številka

07121-1/2026/341

Kategorije

Mediji, fotografije kot OP, Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih, Pravica do izbrisa - pozabe

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede zaščite zasebnosti mladoletnika. Navajate, da so na spletnih straneh medijev objavljene novice, v katerih je objavljeno ime in priimek očeta otroka v zvezi s hudim kaznivim dejanjem. Kljub temu, da otrok ni neposredno omenjen, pa bi te objave lahko privedle do prepoznavnosti otroka in morebitnih škodljivih posledic za njegovo zasebnost. Novice se pojavijo tudi v iskalnih rezultatih Googla. Želite zaprositi za umik teh vsebin ali vsaj zaščito otrokovih osebnih podatkov in prosite za pomoč.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1 in 10/26 – ZP-1L, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Ravnotežje med obveščanjem javnosti in varstvom zasebnosti je mogoče doseči z več ukrepi, kot so na primer psevdonimizacija, odstranitev celotnega članka s spleta, če milejši ukrepi ne zadoščajo, ali tehnični ukrepi, kot je omejitev dostopnosti preko iskalnikov.

Pravico do izbrisa oziroma pozabe ureja 17. člen Splošne uredbe. Zahtevo za pozabo oz. izbris mora posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali njegov pooblaščenec, vložiti neposredno pri upravljavcu, za katerega meni, da obdeluje njegove osebne podatke.

V primeru, ko se uveljavitev pravice do izbrisa znajde v konfliktu s svobodo izražanja, IP ni pristojen nadzorni/pritožbeni organ, temveč varstvo te pravice zagotavljajo sodišča.

Obrazložitev

Uvodoma pojasnjujemo, da IP izven nadzornega oziroma inšpekcijskega postopka ne more presojati zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov ali morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. V nadaljevanju zato podajamo splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim vprašanjem, skupaj s praktičnimi možnostmi ukrepanja.

V zvezi z medijsko objavo, ki vsebuje ime in priimek odrasle osebe ter s tem omogoča posredno identifikacijo otroka, je treba opozoriti, da lahko tudi takšna posredna prepoznavnost povzroči resne in dolgotrajne posledice za otrokovo zasebnost in razvoj. Čeprav otrok v objavi ni neposredno omenjen, lahko kombinacija podatkov, kot so redek priimek starša in okoliščine dogodka, omogoči njegovo določljivost. Tudi pri medijskih objavah pa je treba upoštevati načelo največje koristi otroka, ki izhaja iz Konvencija o otrokovih pravicah. Objave, ki omogočajo identifikacijo mladoletnika v kontekstu kaznivih dejanj ali drugih občutljivih okoliščin, lahko povzročijo stigmatizacijo in druge škodljive posledice, zato je treba biti v takih primerih še posebej previden.

Ob tem pa izpostavljamo, da je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave RS. Za posege v širšo pravico do zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena Ustave RS so namreč pristojna sodišča.

V skladu s 73. členom ZVOP-2 se lahko v okviru svobode izražanja osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, med drugim, če javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika.

Glede na opis situacije, ki jo podajate, je na voljo več ukrepov, ki omogočajo ravnotežje med obveščanjem javnosti in varstvom zasebnosti, kot so na primer psevdonimizacija (npr. uporaba inicialk namesto imena in priimka), odstranitev celotnega članka, če milejši ukrepi ne zadoščajo, ali tehnični ukrepi, kot je omejitev dostopnosti preko iskalnikov.

Pravica do izbrisa oziroma pozabe je urejena v 17. členu Splošne uredbe. Ta člen določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke, ki se nanašajo nanj, upravljavec pa ima obveznost to izvesti, kadar velja eden od naslednjih razlogov:

a)osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani;

b)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava, in za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga;

c)posameznik ugovarja obdelavi v skladu s 21. členom GDPR, za njihovo obdelavo pa ne obstajajo prevladujoči zakoniti razlogi;

d)osebni podatki so bili obdelani nezakonito;

e)osebni podatki je treba izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca;

f)osebni podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe.

Pri tem je potrebno opozoriti, da pravica do izbrisa ni neomejena. Po tretjem odstavku 17. člena Splošne uredbe se posameznik ne more sklicevati na pravico do izbrisa, če je obdelava potrebna, med drugim, za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja.

Pri upravljavcu spletne strani (mediju) in ločeno pri iskalniku lahko torej vložite zahtevo za izbris osebnih podatkov. Uveljavljate ga lahko z obrazcem, ki ga je za ta namen pripravil IP in ga prilagamo temu mnenju. To pa lahko storite le kot pooblaščenka mladoletnika, v njegovem imenu, saj je na podlagi pravice do izbrisa mogoče zahtevati le izbris lastnih osebnih podatkov. Upravljavec se mora na podano zahtevo odzvati brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru posredovati informacije oziroma zavrnilni odgovor v enem mesecu po prejemu zahteve. Hkrati lahko naslovite tudi zahtevo za izbris iz rezultatov iskanja na iskalnik, npr. na Google, pri čemer pojasnjujemo, da lahko Google izbriše zgolj zadetke iskanja imena, ne more pa izbrisati dejanskih vsebin na spletni strani.

V primeru, ko se uveljavitev pravice do izbrisa znajde v konfliktu s svobodo izražanja, pa IP ni pristojen nadzorni/pritožbeni organ. V takšnih primerih, skladno s tretjim odstavkom 73. člena in prvim odstavkom 19. člena ZVOP-2, varstvo pravic posameznika zagotavljajo pristojna sodišča.

Več informacij o pravici do izbrisa in glede njenega uveljavljanja je dostopnih tudi na spletni strani IP: https://tiodlocas.si/zelim-izbrisati-svoje-podatke/. Nekaj informacij o odstranitvi iz Google zadetkov lahko preberete na: https://tiodlocas.si/top-nasveti/kako-se-odstranite-iz-google-zadetkov/. Na spletni strani https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/ pa je objavljenih že veliko odgovorov IP glede vprašanj, ki so povezana z izbrisom osebnih podatkov iz spletnih člankov (za pomoč pri iskanju izberite kategorijo »Pravica do izbrisa – pozabe«).

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila:

Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.