Jedro

Predpostavka za vsebinsko odločitev o predlogu za dopustitev revizije je njegova popolnost. ZPP v četrtem odstavku 367. b člena od stranke zahteva, da v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter da na kratko obrazloži, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

Izrek

I.Predlog se zavrže.

II.Tožeča stranka sama nosi stroške tega postopka.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je zavrnilo tožbo zoper odločbo, št. DT 4224-556/2020-010522-16-120-02 z dne 18. 5. 2020, s katero je Finančna uprava Republike Slovenije tožniku za leto 2020 odmerila 1.109,00 EUR nadomestila za uporabo nezazidanih stavbnih zemljišč (v nadaljevanju NUSZ) parc. št. 2023 in 2024 k. o. ...

2.Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je bilo bistvo spora vprašanje, ali je bil NUSZ pravilno odmerjen za navedeni zemljišči kot nezazidani stavbni zemljišči, saj je tožnik v davčnem postopku trdil, da sta zazidani, ker je tam že začel graditi novo stavbo. Podlaga za to je v drugem odstavku 218. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), v skladu s katero se za zazidana stavbna zemljišča štejejo tudi zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb. Upravno sodišče je na podlagi dejanskih ugotovitev (da je tožnik v letu 2014 pridobil gradbeno dovoljenje za rušitev obstoječe hiše in gospodarskega poslopja na parc. št. 2024 in za gradnjo novega objekta na obeh zemljiščih, da je do izdaje izpodbijane odločbe o odmeri NUSZ stara objekta že porušil, da je bila v času izdaje izpodbijane odločbe jama le na enem od navedenih tožnikovih zemljišč, ki je nastala zaradi rušenja objekta, na drugem zemljišču s parc. št. 2023 k. o. ... pa ne) pritrdilo presoji davčnega organa, da se v zvezi z gradnjo novega objekta niso pričela niti pripravljalna dela (izkop) in da je zato treba obe stavbni zemljišči opredeliti za nezazidani. Tožbene navedbe, da je bilo ob izdaji odločbe že izvedeno zakoličenje novega objekta, je sodišče zavrnilo kot nedovoljene tožbene novote (52. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Po presoji, da v tem upravnem sporu izpodbijana odločba temelji na drugačnih dejanskih ugotovitvah kot odločbe o odmeri NUSZ, ki sta jih tožnik in solastnica A. A. uspešno izpodbijala v drugih upravnih sporih (v teh upravni organ ni ugotavljal, katera dela so bila izvedena na predmetnih zemljiščih), je bil zavrnjen tudi tožbeni očitek o kršitvi načela pravne varnosti.

3.Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pretehta njegove argumentacije glede utemeljenosti predloga za revizijo in jim ugodi ter da sodbo Upravnega sodišča razveljavi in zadevo vrne istemu sodišču v novo sojenje.

4.Predlog za dopustitev revizije ni popoln.

5.Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v 367. a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, in sicer zlasti v primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna. Iz te določbe izhaja, da je merilo dovoljenosti revizije pomembnost spornega pravnega vprašanja za doseganje navedenih objektivnih ciljev.

6.Predpostavka za vsebinsko odločitev o predlogu za dopustitev revizije je njegova popolnost. ZPP v četrtem odstavku 367. b člena od stranke zahteva, da v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter da na kratko obrazloži, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

7.Navedenim zahtevam po obveznih sestavinah predloga predlagatelj ni zadostil. Pretežni del predloga je namenjen povzemanju poteka upravnega postopka in ponavljanju trditev, usmerjenih zoper ugotovitve in stališča tožene stranke, na katere je (podrobno) odgovorilo že Upravno sodišče in so povezana z dejansko okoliščino, relevantno za odmero NUSZ v konkretnem primeru, to je, ali je predlagatelj v letu 2020 na obeh svojih zemljiščih začel z gradnjo nove stavbe. Stališče predlagatelja je, da se je novogradnja začela že z rušitvijo starih objektov, kar utemeljuje s tem, da mu je bilo izdano enovito dovoljenje za rušitev in za gradnjo. Vendar pravnega vprašanja s tem v zvezi ne postavi, niti ne navede, katero pravno pravilo naj bi sodišče prekršilo, ko ni upoštevalo, da na podlagi takega gradbenega dovoljenja opravljena rušitev že pomeni tudi začetek gradnje novega objekta. Vloženi predlog zato ne preseže okvira nedovoljenega nasprotovanja ugotovljenemu dejanskemu stanju, kar potrjujejo tudi navedbe v predlogu, da se gradbeno dovoljenje izvršuje ter da na objektu (verjetno je mišljeno zemljišče) stojita oporni zid in betonska plošča.

8.Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Ker predlagatelj s predlogom ni uspel, sam nosi svoje stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

9.Vrhovno sodišče je o predlogu odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367b, 367b/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.