Jedro

Tožena stranka ni podala dovolj konkretnih trditev, v katerem času tožeča stranka zanjo ni izvajala s pogodbo prevzetih del s področja varstva pri delu, zato z ugovorom ni bila uspešna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevku za plačilo 204.787,10 SIT in je zato vzdržalo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Škofji Loki, opr.št. ... z dne ... v celoti v veljavi.

Tožena stranka je proti tej sodbi ugovarjala (se pritožila) in smiselno uveljavljala pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Drugopis pritožbe je bil vročen tožeči stranki, ki odgovora na pritožbo ni vložila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in v okviru, določenem v 2. odst. 365. čl. ZPP iz leta 1977 (tega je namreč v tem pritožbenem postopku uporabilo glede na določilo 1. odst. 498. čl. ZPP/99). Pri tem je ugotovilo, da tožena stranka neutemeljeno zatrjuje, da ni sprejela vabila na glavno obravnavo. Vabilo za glavno obravnavo, opravljeno dne 24.2.1999, je tožena stranka prejela dne 21.1.1999, kar je razvidno iz poštne povratnice, pripete k sklepu na list.št. 14. Pritožbeno uveljavljani razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka tako ni podan in je sodišče prve stopnje glavno obravnavo pravilno opravilo v odsotnosti tožene stranke (glej 295. čl. ZPP).

Tožena stranka s pritožbo tudi zatrjuje, da je znesek, za katerega je tožeča stranka glede na določilo 2. odst. 7. čl. Pogodbe (priloga A15) znižala obveznost tožene stranke (to je za dva računa), premajhen. Tudi ta pritožbena trditev je neutemeljena, saj je že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da je tožena stranka premalo konkretno navedla, v katerem obdobju tožeča stranka ni opravljala pri njej s pogodbo prevzetih del. Ob premalo konkretnih trditvah tožene stranke pa sodišče prve stopnje ni imelo podlage za drugačen zaključek, kot ga je zavzelo v izpodbijani sodbi.

Tožena stranka tudi v pritožbi ni bolj konkretna, zato tudi s pritožbo ne more biti uspešna. Pritožbene trditve, da sta se stranki pogovarjali o tem, da naj bi se določilo 7. čl. pogodbe uskladilo, nimajo vpliva na obveznosti, ki so nastale že pred tem. Pritožbene trditve so tako neutemeljene. Sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora na podlagi 2. odst. 365. čl. ZPP paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (368. čl. ZPP).