Jedro

Prokurist je izgubil upravičenje za zastopanje že z izjavo zakonitega zastopnika o preklicu, v razmerju do dobrovernih tretjih pa je preklic začel učinkovati z vpisom tega pravnega dejstva v sodni register (prvi odstavek 78. člena OZ v zvezi s 36. členom ZGD-1), ne glede na to, kdaj je bil in ali je bil preklic prokure prokuristu vročen. Pogoj za veljavnost preklica prokure ni vročitev preklica prokuristu, kot to trdi pritožnik.

Prokurist upravičenje za zastopanje družbe črpa iz podelitve prokure kot posebne oblike pooblastila, poslovno voljo pravne osebe pa oblikuje poslovodja kot zakoniti zastopnik dolžnika, in ne prokurist. Zato je v primeru, kadar si procesna dejanja prokurista in zakonitega zastopnika nasprotujejo, potrebno upoštevati procesna dejanja zakonitega zastopnika.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vloge: - ugovor dolžnika proti vodenju postopka prisilne poravnave z dne 6. 10. 2020 (PD 14), - predlog za razrešitev upravitelja z dne 7. 10. 2020 (PD 17), - zahtevo za zavrnitev soglasja k imenovanju direktorja v družbi M., d. d., z dne 8. 10. 2020 (PD 19), - ugovor dolžnika proti vodenju postopka prisilne poravnave z dne 7. 10. 2020 (PD 20), - pritožbo z dne 7. 10. 2020 zoper sklep sodišča opr. št. St ... z dne 7. 10. 2020 (PD 22), - ugovor zoper predlog za izdajo soglasja k imenovanju direktorja dolžnika po 151.a členu ZFPPIPP z dne 12. 10. 2020 (PD 26), - urgenco dolžnika z dne 15. 10. 2020 (PD 30), - dopolnitev ugovora zoper vodenje postopka prisilne poravnave z dne 14. 10. 2020 (PD 32), - pritožbo dolžnika z dne 22. 10. 2020 zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju z dne 15. 10. 2020 (PD 50), - vlogo dolžnika z dne 26. 10. 2020 (PD 55), - vlogo - umik vseh procesnih dejanj N. N. v postopku prisilne poravnave z dne 2. 11. 2020 (PD 59), - vlogo dolžnika Predložitev dokazov k vlogi z dne 26. 10. 2020 (PD 61), - odgovor dolžnika z dne 18. 11. 2020 na odgovor na pritožbo upravitelja (PD 65), - urgence dolžnika z dne 20. 11. 2020 in 1. 12. 2020 (PD 70, 74 in 75).

2. Proti sklepu sta pravočasno vložila pritožbi dolžnik, zastopan po predsednici nadzornega sveta L. L. in prokuristu B. B. ter družba A. d. o. o. kot upnik in delničar dolžnika. Pritožujejo se iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču smiselno predlagajo, da pritožbama ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Na pritožbi sta odgovorila upravitelj in predlagateljica postopka DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE TERJATEV BANK, d. d., Ljubljana (DUTB. d. d.).

O dopustnosti pritožbe delničarja dolžnika

4. Delničar družbe ima iz imetništva delnic poleg upravljavskih tudi premoženjske pravice, med drugim pravico do dela premoženja družbe, ki ostane po plačilu vseh obveznosti družbe do njenih upnikov, kar velja tudi za postopek prisilne poravnave (prvi odstavek 136. člena ZFPPIPP). Delničar ima torej iz tega naslova terjatev do družbe, ki pa mu je v postopku ni treba prijaviti (smiselno tretji odstavek 373. člena ZFPPIPP). Zato ima delničar dolžnika A. d. o. o. v tem postopku položaj upnika in je upravičen opravljati procesna dejanja.1 O utemeljenosti pritožb

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče bo na pritožbi podalo skupne odgovore, saj sta v bistvenem identični.

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo v uvodu te obrazložitve navedene vloge, ki jih je vložil dolžnik po prokuristu B. B. in odvetniku Š. Š., ki ga je prokurist pooblastil za zastopanje dolžnika. Navedlo je, da je prokurist po določbi tretjega odstavka v okviru iz prvega odstavka 35. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) upravičen zastopati gospodarsko družbo v postopkih pred sodišči, če je prokura vpisana v register, kar ni. Ugotovilo je, da iz izpisa AJPES izhaja, da je kot oseba pooblaščena za zastopanje dolžnika vpisan direktor N. N., kateremu je bilo pooblastilo podeljeno 5. 10. 2020. Iz zgodovinskega izpiska AJPES pa izhaja, da je bila B. B. podeljena prokura dne 30. 9. 2020, vendar je pooblastilo prenehalo z dnem 6. 10. 2020. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je k imenovanju N. N. za direktorja dolžnika stečajno sodišče podalo soglasje k imenovanju v skladu z določili 151.a člena ZFPPIPP, s sklepom z dne 15. 10. 2020. Po oceni sodišča prve stopnje je tako dolžnik pravilno zastopan po direktorju N. N., ki je zakoniti zastopnik dolžnika. Zato je zgoraj navedene vloge, ki niso vložene po zakonitem zastopniku dolžnika, zavrglo.

8. Iz podatkov sodnega registra, vpisanih pri subjektu vpisa M., d. d., S., izhaja, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, da je prokura, ki je bila podeljena B. B., prenehala 6. 10. 2020, vpis izbrisa pa je bil opravljen 25. 10. 2020. Vpis prokure v sodni register ima res le deklaratoren učinek, kot to pravilno navajata pritožnika, vendar pa navedeno v zadevi ni odločilnega pomena. Odločilno je, da je zakoniti zastopnik dolžnika N. N., k imenovanju katerega je sodišče dalo soglasje s sklepom z dne 15. 10. 2020, B. B. preklical prokuro. Prokurist je izgubil upravičenje za zastopanje že z izjavo zakonitega zastopnika o preklicu, v razmerju do dobrovernih tretjih pa je preklic začel učinkovati z vpisom tega pravnega dejstva v sodni register (prvi odstavek 78. člena Obligacijskega zakonika v zvezi s 36. členom ZGD-1),2 ne glede na to, kdaj je bil in ali je bil preklic prokure prokuristu vročen. Pogoj za veljavnost preklica prokure ni vročitev preklica prokuristu, kot to trdi pritožnik.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zakoniti zastopnik dolžnika N. N. z vlogo z dne 16. 10. 2020 (PD 34), ko je sodišče prve stopnje že dalo soglasje k njegovemu imenovanju, potrdil preklic prokure, kar pomeni, da prokurist B. B. od tega dne dalje zagotovo nima več pooblastila za zastopanje dolžnika. Zakoniti zastopnik dolžnika je prav tako umaknil procesna dejanja - vloge, ki jih je vložil prokurist pred navedenim dnem oziroma ni soglašal s procesnimi dejanji, navedenimi v izreku izpodbijanega sklepa. Prokurist sicer v skladu z določbo tretjega odstavka 35. člena ZGD-1 v mejah upravičenj iz prvega odstavka 35. člena ZGD-1 zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi. Pooblaščen je opravljati vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, s tem pa tudi procesna dejanja v postopkih pred sodišči. Le za odsvojitev in obremenitev nepremičnin mora imeti posebno pooblastilo. To pa še ne pomeni, da zakoniti zastopnik dolžnika njegovih procesnih dejanj ne more umakniti. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno izpostavilo, da prokurist upravičenje za zastopanje družbe črpa iz podelitve prokure kot posebne oblike pooblastila, da pa poslovno voljo pravne osebe oblikuje poslovodja kot zakoniti zastopnik dolžnika, in ne prokurist. Zato je v primeru, kadar si procesna dejanja prokurista in zakonitega zastopnika nasprotujejo, potrebno upoštevati procesna dejanja zakonitega zastopnika.

10. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno postopalo pravilno, ker vlog dolžnika, ki sta jih vložila B. B. kot njegov prokurist in odvetnik Š. Š., ni upoštevalo.3

11. Očitek pritožnikov, da je bila dolžniku zato, ker sodišče teh vlog ni upoštevalo, kršena pravica do pravnega varstva oziroma da mu je bilo z nedopustnim postopanjem onemogočeno sodelovanje v postopku, kar naj bi predstavljalo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) in kršena ustavna pravica do pravnega varstva iz 22. in 23. člena Ustave RS, je ob povedanem neutemeljen.

12. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila pritožba dolžnika vložena tudi po predsednici nadzornega sveta, ki je upravičenje za zastopanje dolžnika utemeljevala s trditvami o neoperativnem vodstvu. Ker pa sodišče prve stopnje soglasja k sklepu nadzornega sveta o odpoklicu N. N. za zakonitega zastopnika dolžnika in imenovanju novega zakonitega zastopnika še ni dalo, je bil ob vložitvi pritožbe 31. 12. 2020 zakoniti zastopnik dolžnika še vedno N. N. Predsednica nadzornega sveta upravičenja za zastopanje dolžnika tako ni imela. Ker pa je pritožbeno sodišče vsebinsko obravnavalo pritožbo B. B., navedeno na odločitev ni vplivalo.

13. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Tako tudi VSL sklep Cst 566/2014 z dne 15. 1. 2015 in VSL sklep Cst 139/2020 z dne 21. 5. 2020. 2 Vpis posameznega podatka v sodni register ima nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka, če zakon ne določa drugače. 3 Nekatere od teh bi le moralo šteti za umaknjene, nekatere pa le ne upoštevati, kar pa na pravni položaj pritožnikov ne vpliva.