Jedro

Predlagateljičino zavzemanje za oženje stikov v času počitnic (mati se zavzema, da bi deklica z očetom preživela strnjeno največ 5 dni) ni utemeljeno. Predlagateljica ni ponudila nobenih bistveno spremenjenih okoliščin, ki bi utemeljevale poseg v že s sodno poravnavo dogovorjene stike. Čustveno stanje deklice se izboljšuje in materi ni uspelo z ničemer izkazati, da bi imela deklica zaradi stikov z očetom kakršne koli težave.

Okoliščine so se tako na strani preživninske upravičenke kot tudi na strani preživninskih zavezancev bistveno spremenile, zato je bila preživnina zvišana, preživninsko breme pa je sodišče pravično porazdelilo.

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zvišalo preživnino, dogovorjeno 24. 9. 2019 v sodni poravnavi Okrožnega sodišča v Mariboru I N 425/2019, s 120 EUR na 230 EUR za čas od 4. 3. 2022 do 30. 4. 2022; na 330 EUR za čas od 1. 5. 2022 do 6. 10. 2023 in na 230 EUR mesečno za čas od 7. 10. 2023 dalje. Za vse večje izredne stroške preživljanja (na primer strošek šole v naravi, valete, končnega izleta, letne šolske vozovnice, plačljivih zdravstvenih in zobozdravstvenih pripomočkov ter storitev, poletnih taborov in podobno), ki ne bodo pokriti s tako določeno preživnino, je potrebno soglasje obeh staršev, plačujeta pa jih v deležu do 1/2 (I. točka izreka). Kar je predlagateljica zahtevala več (zvišanje preživnine na višji znesek, drugi rok plačila posameznih zneskov preživnin ter zmanjšanje obsega stikov), je zavrnilo (II. točka izreka) ter odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2.Pritožujeta se oba udeleženca.

3.Predlagateljica se zavzema za zvišanje preživnine in omejitev hčerinega preživljanja počitnic z očetom na skupno trajanje največ 5 dni strnjeno. Meni, da oče ne prepoznava A. A. posebnih potreb zaradi spektroavtistične motnje in ADHD, z njo ne ravna pravilno. Sicer se je stanje med postopkom uredilo, vendar pa A. A. še vedno ne bi zmogla 14-dnevnega kontinuiranega počitniškega stika. Stiki naj se izvajajo vsak drugi vikend od sobote zjutraj do nedelje zvečer, pri čemer naj oče pride po deklico v B. in jo na koncu stika tudi pripelje nazaj. Sodišče bi moralo postaviti sodnega izvedenca pedopsihiatrične stroke oziroma kliničnega psihologa, ki bi ocenil, kakšni stiki so deklici v korist in kako naj se izvajajo.

3.Zavzema se za preživnino v višini 350 EUR, in še to le ob pogoju, da oče v celoti prevzame prevozne stroške, povezane s stiki, sicer pa naj sodišče določi preživnino v višini 450 EUR. Mesečne A. A. potrebe so prenizko ocenjene. Oporeka odločitvi, da morata starša soglašati z večjimi stroški in te stroške razdeliti na polovico. Za te stroške od očeta ne bo mogla pridobiti soglasja. Napačna je odločitev o razporeditvi preživninskega bremena, saj je lahko očetov prispevek glede na njegove večje finančne zmožnosti višji (vsaj 70 %).

4.Oče v pritožbi poudarja, da ni pogojev za spremembo preživnine, ker se okoliščine niso bistveno spremenile. Mati bi kot prejemnica denarne socialne pomoči lahko uveljavljala subvencijo najemnine in si s tem znižala stroške. Strošek prehrane je previsok in bi ga bilo treba oceniti na 120 EUR mesečno, ker ima otrok prehrano tudi v šoli. Soglaša s tem, da je za večje izredne stroške otroka potrebno soglasje obeh staršev.

4.Posebej oporeka odločitvi v zvezi s prevoznimi stroški, povezanimi s stiki. Strošek voženj na stike se mora prerazporediti med oba starša in ne sme bremeniti le njega. Ne soglaša s tem, da sodišče stroškov voženj na stike ni posebej ocenjevalo, ampak jih je upoštevalo pri porazdelitvi preživninskega bremena. Zato je dejansko stanje nepopolno in zmotno ugotovljeno. Ob sklepanju sodne poravnave strošek prevozov v letu 2019 ni obstajal. Večkrat je prišel na stik v B., vendar otroka ni dobil. Strošek prevoza bi moralo sodišče oceniti, saj gre za dejanski strošek obeh staršev. Sodišče je napačno ocenilo, da stroškov s prevozi od 1. 5. 2022 do 6. 10. 2023 ni imel; v letu 2022 je redno prihajal v B., vendar otroka ni dobil. Strošek prevoza znaša od 250 EUR do 300 EUR mesečno. Finančno breme prevoza na stik znaša na starša vsaj 125 EUR in ne 50 EUR, kot je obračunalo sodišče. Ker so zaradi prevoznih stroškov njegove realne premoženjske zmožnosti bistveno nižje, jih je treba upoštevati pri razporeditvi finančnega bremena in izračunu višine preživnine.

4.Strošek vrtca in šole je primerljiv, zato o spremenjenih okoliščinah ni moč govoriti. Predlagateljica določenih zatrjevanih stroškov ni izkazala s predložitvijo verodostojnih listin. Predlagateljica in njen partner razpolagata z dodatnimi dohodki, ki jih nista prikazala, saj zatrjevani stroški presegajo njune prejemke. Odločno oporeka stroškom bivanja, ker ti niso izkazani. S selitvijo otroka iz C. v B. se ni strinjal, a se je predlagateljica kljub temu odselila. S tem je ustvarila razmere, zaradi katerih je strošek najemnine višji. Previsoko sta ocenjena stroška prehrane in gimnastike. Tudi on je imel v času izvajanja stikov stroške s prehrano, nakupom oblačil, igrač, šolskih potrebščin in zlasti razvedrila. Zgolj za izvedbo posameznega stika (brez prevoza na stik v B.) je porabil med 50 EUR in 80 EUR, mesečno 150 EUR.

5.Sodišče je pritožbi izmenjalo med udeležencema. Oba sta se odzvala in vložila odgovor na pritožbo.

6.Pritožbi nista utemeljeni.

7.Sodišče prve stopnje je pravilno našlo materialnopravno izhodišče v določbi 197. člena Družinskega zakonika (DZ), ki daje upravičencu do preživnine oziroma zavezancu za njeno plačilo možnost, da zahteva zvišanje, znižanje ali odpravo z izvršilnim naslovom določene preživnine, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Preživnina se določi tako, da se najde ustrezno ravnovesje med potrebami upravičenca in materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi obeh preživninskih zavezancev (189. člen DZ). Že sprememba enega od navedenih pravno relevantnih dejavnikov lahko poruši omenjeno ravnovesje. Spremembo preživnine pa lahko pogojuje le bistvena sprememba okoliščin, na podlagi katerih je bila določena.

8.Sodišče prve stopnje je ugotovilo spremenjene okoliščine v zvezi s preživninsko obveznostjo, ni pa poseglo v stike, ki v skladu s sodno poravnavo z 7. 9. 2021 potekajo vsak drugi vikend od sobote zjutraj do nedelje zvečer, pri čemer za prevoze na in s stika poskrbi oče; med poletnimi počitnicami 14 dni ter med drugimi počitnicami z vsakim staršem polovico časa. Za svojo odločitev je navedlo jasne in prepričljive razloge, ki jim pritožbeno sodišče v celoti sledi.

9.Udeleženca sta starša 10-letne A. A. O vzgoji, stikih in preživnini sta 24. 9. 2019 na Okrožnem sodišču v Mariboru (I N 425/2019) sklenila sodno poravnavo. Deklica je bila zaupana v varstvo in vzgojo materi, z očetom pa so stiki potekali vsak drugi vikend od petka do nedelje. V tednu, ko oče ni imel vikend stika, pa so stiki potekali ob torkih in četrtkih popoldne. Starša sta se dogovorila tudi za redne telefonske stike in preživnino v višini 120 EUR. Že čez pol leta je mati predlagala spremembo oziroma ukinitev stikov z očetom. Zadeva je bila zaključena tako, da sta starša znova sklenila sodno poravnavo (7. 9. 2021), v kateri sta se dogovorila, da stiki potekajo vsak drugi vikend od sobote zjutraj do nedelje zvečer; za prevoze na in s stika pa poskrbi oče.

10.Deklica ima diagnosticirano spektroavtistično motnjo in ADHD. Z očetom ima večkrat na teden telefonske oziroma video stike (osebni stiki so bili prekinjeni od maja 2022 do 7. 10. 2023 in oče je stik s hčerko ohranjal le po telefonu).

O stikih

11.Starša sta se s sodno poravnavo v l. 2021 dogovorila, da stiki med deklico in očetom potekajo vsak drugi vikend od sobote zjutraj do nedelje zvečer, med poletnimi počitnicami 14 dni ter med drugimi počitnicami z vsakim staršem polovico časa. Sodišče ni sledilo (aktualnemu) materinemu predlogu po zmanjšanju obsega stikov v času šolskih počitnic (deklica naj bi z očetom preživljala počitnice dvakrat po 5 dni oziroma največ 7 dni strnjeno, krajše šolske počitnice pa največ v trajanju 3 do 4 dni).

12.Predlagateljičino zavzemanje za oženje stikov v času počitnic (mati se zavzema, da bi deklica z očetom preživela strnjeno največ 5 dni) ni utemeljeno. Predlagateljica ni ponudila nobenih bistveno spremenjenih okoliščin, ki bi utemeljevale poseg v že s sodno poravnavo (7. 9. 2021) dogovorjene stike. Čustveno stanje deklice se izboljšuje in materi ni uspelo z ničemer izkazati, da bi imela deklica zaradi stikov z očetom kakršne koli težave. Deklica zaradi svojih specifik potrebuje ustrezno pomoč v vseh okoljih in takšno pomoč ji lahko nudi tudi oče. Že med postopkom sta se starša uspela dogovarjati o dodatnih (telefonskih/video) stikih in nadomeščanju odpadlih stikov v primeru bolezni. Poleg tega je nasprotni udeleženec zagotovil, da bo prisluhnil hčerki ter počitniški stik predčasno prekinil, če se bo izkazalo, da ji strnjen 14-dnevni stik ni v korist. Oče se trudi, da je čas, ki ga preživlja z deklico, čim bolj strukturiran. Vključil se je v program Neverjetna leta, kjer mu je nudena dodatna pomoč pri vzgoji in varstvu otroka. Poleg tega ima izkušnje z varstvom drugih otrok v okviru prostovoljnega dela (Rdeči križ). Ob opisanem tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da bo znal s hčerko ustrezno ravnati.

13.S tem, ko sodišče ni postavilo sodnega izvedenca pedopsihiatra/kliničnega psihologa, ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb postopka. Predlogom udeležencev sodišče ni dolžno slediti. V skladu z določbo 243. člena ZPP postavi izvedenca, če je za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim ne razpolaga. V obravnavani zadevi pa procesno gradivo ne izkazuje potrebe po postavitvi izvedenca. Sodišče je odločitev lahko sprejelo na podlagi poročil Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov D. ter mnenja CSD, ki ima (prav tako) pomembno dokazno težo. Prepričljivih razlogov, ki bi utemeljevali postavitev predlaganega izvedenca, pa predlagateljica ni ponudila.

O preživnini

14.Sodišče je v zvezi s preživnino ugotovilo spremenjene okoliščine. Preživnina po zadnji valorizaciji znaša 147,65 EUR. V letu 2019 sta starša ob sklepanju sodne poravnave potrebe deklice ocenila na 574 EUR. Oče se je zavezal pokrivati 40 % dekličinih potreb, mati pa preostanek, pri čemer je takrat oče več časa preživljal s hčerko, ker sta s predlagateljico še živeli v C. Nase je prevzel tudi vse stroške prevozov na in s stika.

15.Pritožbeno sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da so se razmere na strani upravičenke v času od sklenitve sodne poravnave v septembru 2019 občutno spremenile, prav tako pa tudi razmere na strani preživninskih zavezancev. Sodišče je ugotovilo, da je s sodno poravnavo večji del A. A. potreb prevzela mati (60 %). Dekličine potrebe so bile ocenjene na 574 EUR.

16.Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi, da so se dekličine potrebe od zadnje določitve preživnine v septembru 2019 bistveno spremenile. Sedaj je A. A. osnovnošolka in ima večje potrebe po hrani, obleki, šolskih potrebščinah; z materjo živita v B. in plačujeta višje stroške najemnine. Mati prejema socialne transferje in ima še enega otroka: za A. A. v povprečju prejema 560 EUR socialnih transferjev. Očetove premoženjske zmožnosti pa so se izboljšale; sedaj mesečno prejema neto plačo od 1.300 do 1.400 EUR. Plača se mu je zvišala za vsaj 600 EUR in poleg A. A. nima drugih preživninskih obveznosti. Od preselitve hčerke v B. so se zožili stiki. Vse izpostavljeno pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so se tako na strani preživninske upravičenke kot tudi preživninskih zavezancev bistveno spremenile okoliščine.

17.Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni A. A. potreb, ki jih je sodišče prve stopnje ocenilo na 660 EUR ter podrobneje razdelalo v točkah 36 do 42 obrazložitve. Gre za 15 % višji znesek v primerjavi z oceno potreb v letu 2019.

18.Predlagateljičino zavzemanje za drugačno porazdelitev preživninskega bremena - sodišče je odločilo, da starša nosita vsak polovico dekličinih potreb - je neutemeljeno. Res ima predlagateljica še eno preživninsko obveznost in ni zaposlena, po drugi strani pa nosi nasprotni udeleženec celoten delež prevoznih stroškov, povezanih s stiki. Te vožnje je sodišče le približno ocenilo, nato pa jih je smiselno upoštevalo pri porazdelitvi preživninskega bremena. Stroške je upoštevalo posredno, kar ni v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Ključno je, da je sodišče pravično porazdelilo preživninsko breme, ni pa mu treba napraviti natančnejšega matematičnega izračuna, za katerega se neutemeljeno zavzema nasprotni udeleženec. Sodišče lahko prosto presodi, kako bo upoštevalo stroške prevoza na stike. Sodišče je okoliščine ustrezno uravnotežilo; kljub očetovemu manjšemu obsegu stikov in materini dodatni preživninski obveznosti mu ni naložilo višjega bremena, temveč je določilo, da starša krijeta vsak polovico dekličinih potreb.

19.Utemeljena je tudi odločitev glede kritja večjih stroškov. Deklica je sicer zaupana materi, vendar morata starša o pomembnejših vprašanjih odločati sporazumno. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje rešitvi, da izredne stroške, ki zahtevajo soglasje obeh, krijeta starša vsak polovico.

20.Zmotno je stališče, da bi morala predlagateljica stroške dokazovati le z listinami. ZPP ne določa, kateri dokaz je močnejši (dokazna hierarhija), zato jih lahko izkaže tudi z izpovedbo. Sodišče odloča po načelu proste presoje dokazov in predlagateljica je izkazala tako bivanjske stroške kot tudi stroške prehrane in gimnastike.

21.Že ob sklenitvi sodne poravnave leta 2019 sta starša dekličine potrebe ocenila na 574 EUR. Te so se nedvomno povečale že zaradi višjih bivanjskih stroškov. Čeprav se oče morda intimno ne strinja s selitvijo hčerke v B., je dejstvo selitve sprejel. Dekličine potrebe se zaradi selitve niso drastično spremenile, saj celotno zvišanje potreb zanaša le približno 15 %. Stroške, ki nasprotnemu udeležencu nastajajo z vožnjami na in s stikov, pa je sodišče upoštevalo pri porazdelitvi preživninskega bremena.

22.Sodišče je ugotovilo, da oče stikov s hčerko ni imel od 1. 5. 2022 do 6. 10. 20231, nasprotnega pa ni uspel izkazati, zato mu je bila za to obdobje utemeljeno naložena mesečna preživninska obveznost v višini 330 EUR.

23.Glede na pojasnjeno so se vsi pritožbeni očitki predlagateljice in nasprotnega udeleženca izkazali za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s členom 42 Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1) pritožbeno sodišče ni našlo nobenih kršitev, je sklep potrdilo in pritožbi zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1).

24.Udeleženca s pritožbama nista uspela, zato nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1 v povezavi s 165. členom ZPP).

-------------------------------

1Primerjaj 13. in 43. točko obrazložitve.