Jedro

Za kaznivo dejanje po šestem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1 je zagrožena kazen zapora od treh do petnajstih let. 1. točka 25. člena ZKP pa jasno določa, da na prvi stopnji sodijo okrožna sodišča o kaznivih dejanjih, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petnajstih ali več let, v senatih, ki jih sestavljajo dva sodnika in trije sodniki porotniki, torej petčlanski senat. Posledično bi po presoji sodišča tožena stranka morala za opravljeno storitev po 1. točki tarifne številke 11 OT uporabiti 4. točko tarifne številke 10 OT, ker gre v obravnavani zadevi za predpisano kazen zapora do 15 let.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 815/2022 z dne 9. 9. 2022, se odpravi v III. točki izreka in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega upravnega spora v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

_Potek upravnega postopka_

1. Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju: Organ za BPP) odločil, da se odvetniku A. A. iz Odvetniške družbe A., o. p., d. o. o., v roku 30 dni od prejema računa, ki ga je dolžan izstaviti sodišču, povrnejo stroški za odvetniške storitve in izdatke v znesku 285,48 EUR (I. točka izreka). Sredstva za plačilo stroškov se izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije (II. točka izreka). V presežku je Organ za BPP zahtevek odvetnika za povračilo stroškov zavrnil (III. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa Organ za BPP pojasnjuje, da je odvetnik v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT) glede na kaznivo dejanje po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1), za kar je zagrožena kazen zapora od enega do osmih let in je predvideno sojenje pred senatom treh sodnikov, za sestavo in vložitev pritožbe upravičen do 750 točk (tarifna številka 11/1/1 v zvezi s tarifno številko 10/1/3 OT) in ne do priglašenih 1250 točk, do katerih bi bil upravičen, če bi bila zagrožena kazen zapora petnajst ali več let. Organ za BPP je odvetniku v skladu s petim odstavkom 17. člena Zakona v odvetništvu (v nadaljevanju: ZOdv) priznal polovico od zneska 450,00 EUR (0,60 EUR x 750 točk), in sicer 225,00 EUR. Za materialne stroške je Organ za BPP priznal od celote 2 %, to je 9,00 EUR. K znesku nagrade in materialnih stroškov v višini 234,00 EUR je Organ za BPP prištel še 22 % DDV v višini 51,48 EUR. Znesek za nakazilo tako znaša 285, 48 EUR.

3. Nadalje iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da Organ za BPP ni priznal stroškov za sestanke s stranko dne 27. 6. 2022, dne 1. 7. 2022 ter dne 8. 7. 2022, kakor tudi ne kilometrin v znesku 92,50 EUR (dne 27. 6. 2022), v znesku 92,50 EUR (dne 1. 7. 2022) ter v znesku 58,88 EUR (dne 8. 7. 2022), priglašenih po tarifni številki 43/1/2 OT, ker je brezplačna pravna pomoč po odločbi priznana samo za vložitev in sestavo pritožbe, v kar pa so vključene tudi priprave. Iz enakega razloga po stališču tožene stranke odvetnik tudi ni upravičen do stroškov za pregled spisa dne 8. 7. 2022 (400 točk in 50 točk, do 120 točk) in do kilometrine v znesku 102,12 EUR. Poleg tega je ta isti pregled priglasil dvakrat. Nadalje Organ za BPP ni priznal 100 točk za ostale obrazložene vloge – stroškovnik. Čeprav se odvetnik sklicuje na tarifno številko 43 po noveli OT, to stališča, da navedene storitve niso samostojne, da bi se obračunavale posebej, pa stališča tožene stranke ne spreminja, saj se vsebini stare tarifne številke 39 in nove tarifne številke 43 povsem ujemata. Glede na navedeno, lahko Organ za BPP upošteva ustaljeno sodno prakso, pri čemer se sklicuje na VDSS sklep, opr. št. Psp 335/2017, ter na odločbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 220/2019, I Cpg 101/2019 in V Cpg 606/2018. _Tožbene navedbe_

4. Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in zato vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka ter nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V tožbi navaja, da je tožena stranka v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa napravila napačen zaključek, in sicer, da je za kaznivo dejanje iz šestega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1 zagrožena kazen zapora od enega do osmih let, kar pa ne drži že več kot dve leti. KZ-1 se je namreč spremenil že v juliju 2020, od takrat pa je za kaznivo dejanje iz šestega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1 zagrožena kazen zapora od treh do petnajstih let. Na podlagi 1. točke prvega odstavka 25. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) pa je predvideno sojenje pred senatom petih sodnikov in ne pred senatom treh sodnikov, kot to navaja tožena stranka v izpodbijanem sklepu. Posledično navedenemu pa je odvetnik upravičen do priglašenih 1.250 točk in ne do 750 točk, kot jih je priznala tožena stranka.

5. Glede navedb tožene stranke, da je bila z odločbo, opr. št. Bpp z dne 22. 6. 2022, upravičencu B. B. dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu in sestave in vložitve pritožbe ter zato odvetniku niso bila priznana določena opravila, ki jih je opravil za stranko (sestanki v zaporu, pregled spisa), pa tožeča stranka opozarja, da je pritožbo zoper sodbo nemogoče sestaviti brez pregleda, priprave, izdelave in pošiljanja pisnih gradiv, posvetov, mnenj in drugih ustreznih opravil. Tako negotovost, kaj bodo službe za brezplačno pravno pomoč priznale in kaj ne, kot dejstvo, da so točke izvajalcu brezplačne pravne pomoči priznane zgolj polovično, pomenita pravno in življenjsko nevzdržnost ter povzročata, da se izvajalci brezplačne pravne pomoči ne trudijo kot pri izvajanju plačljivih storitev, v kar pa tožeča stranka ne pristaja. Poudarja, da je vsa dejanja odvetnik stranki opravil zaradi varovanja koristi upravičenca do brezplačne pravne pomoči in je zato upravičena tudi do njihovega priznanja.

6. Sodišču tako predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se ji prizna nagrada in potrebni izdatki za izvajanje brezplačne pravne pomoči, na podlagi napotnice, opr. št. BPP 815/2022 z dne 22. 6. 2020, v skupni višini, kot izhaja iz stroškovnika z dne 11. 7. 2022, upoštevajoč, da je bilo tožeči stranki priznanih že 285,48 EUR. Podrejeno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka.

7. Organ za BPP je sodišču poslal upravni spis, na tožbo pa ni odgovoril. 8. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) in prvega odstavka 19. člena ZUS-1 B. B. kot stranki z interesom poslalo kopijo tožbe zaradi morebitnega odgovora. Stranka z interesom – upravičenec do brezplačne pravne pomoči B. B. na tožbo ni odgovoril. _Sodna presoja_ **K točki I izreka:**

9. Tožba je utemeljena.

10. V obravnavani zadevi je sporno ali je Organ za BPP pravilno in zakonito izračunal in izplačal stroške tožeči stranki za nudenje brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. II K 34624/2022 z dne 7. 6. 2022. Med strankama ni sporno, da je Organ za BPP tožeči stranki stroške za nudenje brezplačne pravne pomoči priznal v znesku 285,48 EUR, v presežku pa je zahtevek tožeče stranke za plačilo nagrade zavrnil. 11. Šesti odstavek 30. člena ZBPP določa, da je odvetnik za pravno pomoč po tem zakonu upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi, ter v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči. Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek 30. člena). Napotnica mora med drugim vsebovati obliko in obseg odobrene pravne pomoči, vrsto, obseg in datum opravljenih dejanj pravne pomoči in osebo ali organ, ki jo je izvajal, skupni znesek stroškov, ki so bili porabljeni za nudenje pravne pomoči, obračun stroškov in posamezne zneske, ki jih je potrebno izplačati oziroma vrniti (četrti odstavek 39. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT. Nadalje peti odstavek 17. člena ZOdv1 določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.

12. V obravnavani zadevi je Organ za BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. II K 34624/2022 z dne 7. 6. 2022, v skladu s tarifno številko 11/1/1 v zvezi s tarifno številko 10/1/3 OT, za kaznivo dejanje po šestem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1, priznal 750 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 450,00 EUR. Ob upoštevanju petega odstavka 17. člena ZOdv je nato Organ za BPP odvetniku priznal polovico tega zneska, in sicer 225,00 EUR.

13. Tožeča stranka v tožbi ugovarja, da ker je za kaznivo dejanje po šestem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1 zagrožena kazen zapora od treh do petnajstih let, po 1. točki prvega odstavka 25. člena ZKP pa je predvideno sojenje pred senatom petih sodnikov, bi ji moral Organ za BPP za sestavo in vložitev pritožbe priznati priglašenih 1.250 točk, ne pa 750 točk. 14. Sodišče pritrjuje tožeči stranki, da je z Zakonom o spremembi Kazenskega zakonika2(KZ-1G), ki je začel veljati dne 11. 7. 2020, za kaznivo dejanje po šestem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1 zagrožena kazen zapora od treh do petnajstih let. ZKP v 1. točki prvega odstavka 25. člena določa, da na prvi stopnji sodijo okrožna sodišča o kaznivih dejanjih, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petnajstih ali več let, v senatih, ki jih sestavljajo dva sodnika in trije sodniki porotniki, o kaznivih dejanjih, za katera je predpisana milejša kazen in o kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime, storjenih z javno objavo teh dejanj s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja, na spletnih straneh ali na javnem shodu, na gramofonski plošči, zgoščenki, filmu, DVD-ju ali drugih videosredstvih, zvočnih ali podobnih sredstvih, ki so namenjena širšemu krogu ljudi, pa v senatih, ki jih sestavljajo en sodnik in dva sodnika porotnika. V 1. točki tarifne številke 11, pa OT določa: „Redno pravno sredstvo zoper sodbo in odgovor nanj – po 1. do 5. in 7. točki tarifne številke 10, zvišano za 25 %“. OT v 3. točki tarifne številke 10 določa: „Zagovor obdolženca ali zastopanje oškodovanca kot tožilca pred senatom treh sodnikov po obtožnici, po zasebni tožbi ali obtožnem predlogu zaradi kaznivih dejanj, storjenih s sredstvi javnega obveščanja ali na javnem shodu, 600 točk“; v 4. točki tarifne številke 10 pa določa: „Zagovor obdolženca ali zastopanje oškodovanca kot tožilca pred petčlanskim sodnim senatom 1.000 točk“.

15. Pravilen je ugovor tožeče stranke, da je bilo pri odmeri stroškov za sestavo in vložitev pritožbe napačno uporabljeno materialno pravo, s tem, ko je bila odmera stroškov za sestavo in vložitev tožbe, ovrednotena po 1. točki tarifne številke 11 v zvezi s 3. točko tarifne številke 10 OT. Kot je že bilo pojasnjeno, je za kaznivo dejanje po šestem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1 zagrožena kazen zapora od treh do petnajstih let. 1. točka 25. člena ZKP pa jasno določa, da na prvi stopnji sodijo okrožna sodišča o kaznivih dejanjih, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petnajstih ali več let, v senatih, ki jih sestavljajo dva sodnika in trije sodniki porotniki, torej petčlanski senat. Posledično bi po presoji sodišča tožena stranka morala za opravljeno storitev po 1. točki tarifne številke 11 OT uporabiti 4. točko tarifne številke 10 OT, ker gre v obravnavani zadevi za predpisano kazen zapora do 15 let.3

16. Organ za BPP tožeči stranki ni priznal stroškov za sestanke s stranko in kilometrine, kakor tudi ni priznal plačila zaradi odsotnosti iz pisarne za dne 27. 6. 2022 (100 točk za sestanek s stranko, 120 točk za odsotnost iz pisarne, 92,50 EUR za kilometrino), za dne 1. 7. 2022 (100 točk za sestanek s stranko, 120 točk za odsotnost iz pisarne, 92,50 EUR za kilometrino) in za dne 8. 7. 2022 (100 točk za sestanek s stranko, 120 točk za odsotnost iz pisarne, 58,88 EUR za kilometrino), priglašenih po tarifni številki 43 OT4, ker je brezplačna pravna pomoč priznana samo za sestavo in vložitev pritožbe, v kar so vključene tudi priprave. Iz enakega razloga tudi ni priznal stroškov za vpogled v sodni spis in pregled sodnega spisa dne 8. 7. 2022 (400 in 50 točk) ter 102,12 EUR kilometrine.

17. Organ za BPP je navedene stroške zavrnil kot neutemeljene, ker so po njegovem mnenju zajeti v nagradi za sestavo in vložitev pritožbe, v posledici pa tako ni šlo za samostojne storitve, zaradi česar jih Organ za BPP zato ni mogel priznati. Pri tem pa ni navedeno, v kateri tarifni številki bi bili ti stroški zajeti, zaradi česar po stališču sodišča v tem delu sklep ni dovolj obrazložen, da bi se ga dalo preizkusiti.

18. V skladu z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Če je odločba pomanjkljiva in v njej niso navedeni ocena zakonskega dejanskega stanja stvari, pomembna za pravilno in zakonito odločitev, dokazi, ki utemeljujejo obstoj takih dejstev in preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, gre za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva, zato so lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.

19. Iz obrazložitve upravnega akta morajo biti torej v posledici izvedenega postopka navedene okoliščine, razlogi in pravna podlaga za odločitev organa, konkretizirane na način in v takšni meri, da odločitev, ki je bila sprejeta, nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do navedb opredeli. Prav tako pa morajo biti te okoliščine navedene na način, da jih ob (morebitni) vložitvi pravnega sredstva lahko preveri tudi sodišče. 20. Sodišče tako zaključuje, da ima izpodbijani sklep v delu, ki ga izpodbija tožeča stranka, take bistvene pomanjkljivosti, ki onemogočajo preizkus njegove pravilnosti in zakonitosti. V predmetnem postopku je torej prišlo do bistvene kršitve določb postopka, ki je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1).

21. Sodišče ugotavlja, da je Organ za BPP prezrl, da se je upravičenec do brezplačne pravne pomoči nahajal v ZPKZ v ..., kar pomeni, da komunikacija s stranko ni bila taka, kot bi bilo sicer običajno (obisk stranke v odvetniški pisarni, elektronska sporočila med odvetnikom in stranko) ampak terja določen dodaten angažma odvetnika. Poleg tega se je morala tožeča stranka, da se je lahko posvetovala s stranko, odpeljati iz ... v ... in nazaj. Kilometrina pa po OT ni storitev in plačilo kilometrine ni nagrada, ampak gre za povračilo odvetnikovih stroškov, ki jih je imel v zvezi s storitvijo, enako kot to velja za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT.5

22. Tožeča stranka je sicer predlagala izdajo sodbe v sporu polne jurisdikcije (to je, da sodišče samo spremeni in dokončno odloči o izpodbijani odločbi), vendar je sodišče, ki na način odločitve, ki jo predlaga tožeča stranka, ni vezano, v zadevi odločilo na podlagi 64. člena ZUS-1 in na tej podlagi tožbi ugodilo z odpravo izpodbijane odločbe v III. točki izreka in vrnitvijo zadeve v ponovni postopek.

23. Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo in kršena pravila postopka je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravilo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Tožena stranka je v ponovljenem postopku skladno s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

24. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi zaradi napačno uporabljenega materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka.

**K točki II izreka:**

25. Sodišče je stroške upravnega spora, na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, odmerilo v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu6 (v nadaljevanju: Pravilnik), saj v obravnavani zadevi sodišče ni odločalo o pravici, obveznosti ali pravni koristi (v sporu polne jurisdikcije), ampak je ugodilo tožbi in izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravilo.

26. Tožeča stranka, čeprav je ni zastopal odvetnik, je v tožbi priglasila stroške po OT oziroma podrejeno, na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika, ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR.

27. OT se v upravnem sporu med drugim uporabi v primeru odločanja sodišča v sporu polne jurisdikcije, torej ko sodišče odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi in mora v takem primeru odločiti stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku - ZPP (prvi odstavek 25. člena ZUS-1). ZPP pa v drugem odstavku 155. člena izrecno napotuje na uporabo tarife.7 Kadar pa sodišče odloča o zakonitosti upravnega akta, sodišče prisodi tožniku pavšalni znesek, ki ga mora plačati toženec, če sodišče tožbi ugodi (tretji odstavek 25. člena ZUS-1).8

28. Glede na to, da je sodišče tožbi ugodilo, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku. Sodišče ji je zato priznalo stroške skladno s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika, ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 15 EUR. Stroške je tožena stranka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

29. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

30. Plačana sodna taksa za postopek bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah – ZST-1).

1 Peti odstavek 17. člena ZOdv se je uporabljal do 25. 4. 2023, izpodbijani sklep je Organ za BPP izdal dne 9. 9. 2022. Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu (ZOdv- G) (Uradni list RS, št. 130-3089/2022), ki velja od 26.10.2022, v 3. členu določa, da se spremenjeni peti odstavek 17. člena ZOdv začne uporabljati šest mesecev od uveljavitve tega zakona. Do začetka uporabe določbe iz prejšnjega odstavka se uporablja peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 - odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 - odl. US, 46/16 in 36/19). 2 Z KZ-1G se je v Kazenskem zakoniku v 308. členu v tretjem odstavku besedilo »do petih let«nadomestilo z besedilom »od treh do desetih let«. V petem odstavku se je besedilo »do petih let« nadomestilo z besedilom »od treh do desetih let«. V šestem odstavku se je besedilo »od enega do osmih let« nadomestilo z besedilom »od treh do petnajstih let«, Uradni list RS, št. 91-1559/2020. 3 Glej UPRS sodbo I U 465/2021-3 z dne 22. 11. 2022. 4 Tarifna številka 43/1 OT določa, da če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev, obračuna odvetnik za posvete s stranko, preglede spisov, listin in druge dokumentacije, za vsake začete pol ure 50 točk. 5 Tako tudi UPRS sodba I U 1176/2020-14 z dne 18. 1. 2022. 6 Ur. l. RS, št. 24/07, 107/13. 7 Glej VSRS sklep I Up 141/2017 z dne 6. 9. 2017. 8 Glej VSRS sklep U 2/2018-22 z dne 24. 2. 2022.