P-4/02

20. 6. 2002

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Okrajnega sodišča v Grosupljem, na seji dne 20. junija 2002

odločilo:

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 19 in 25, vpisanih pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 76 k.o. Ž. Z., je pristojna Upravna enota Grosuplje.

Obrazložitev

A.

1.A. A. je vložila zahtevo za denacionalizacijo pri upravnem organu. Upravna enota Grosuplje se je s sklepom št. 351-833/99 z dne 29. 10. 1999 izrekla za nepristojno in zadevo odstopila sodišču, ker je bila leta 1961 sklenjena pogodba, s katero je vlagateljica zahteve za denacionalizacijo zemljišča prodala.

2.Okrajno sodišče v Grosupljem v zahtevi za odločitev o sporu glede pristojnosti navaja, da sta bili nepremičnini parc. št. 19 in 25, vpisani v zemljiškoknjižnem vložku 76 k.o. Ž. Z., podržavljeni že z odločbo Občinskega ljudskega odbora Ivančna Gorica št. 04/1-1396/59-1 z dne 26. 10. 1959 in ne šele s kupno pogodbo z dne 20. 12. 1961, ki je nadomeščala razlastitev. Do podržavljenja naj bi prišlo že 26. 12. 1958. Z navedeno pogodbo naj bi bila vlagateljici zahteve za denacionalizacijo odvzeta le pravica uporabe na navedenih zemljiščih. Zato sodišče meni, da te pogodbe ni mogoče šteti za pravni posel iz 5. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen) in da zato sodišče ni pristojno za odločanje o denacionalizaciji navedenih nepremičnin.

B.

3.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

4.Odločba Občinskega ljudskega odbora Ivančna Gorica, na katero se sklicuje Okrajno sodišče v Grosupljem, je bila izdana na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58 - v nadaljevanju ZNNZGZ). V 9. točki 3. člena ZDen določa, da so osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi ZNNZGZ, upravičenci do denacionalizacije. Na podlagi ZNNZGZ so bila gradbena zemljišča nacionalizirana že z uveljavitvijo tega zakona. Do njihovega odvzema iz posesti pa je lahko prišlo tudi kasneje. Člen 38 ZNNZGZ je namreč določal, da nezazidano gradbeno zemljišče ostane v posesti prejšnjega lastnika vse dotlej, dokler ga po odločbi občinskega ljudskega odbora ne izroči v posest občini ali komu drugemu, da sezida stavbo ali kakšen drug objekt ali izvede kakšna druga dela. Tudi kasnejši zakoni so bili lahko podlaga za odvzem stavbnih zemljišč, tj. za odvzem pravice uporabe na stavbnih zemljiščih.

5.Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-130/01 z dne 23. 5. 2002 (Uradni list RS, št. 54-I/02) ob presoji ustavnosti 4. člena ZDen ugotovilo, da je upravičenost do denacionalizacije glede na jasno določbo 3. člena ZDen odvisna od časa podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa njegovega odvzema iz posesti (13. in 16. točka obrazložitve citirane odločbe). Čas odvzema iz posesti in predpis, ki je bil podlaga za odvzem, pa pride v poštev pri ugotavljanju, kolikšno odškodnino so za odvzeto zemljišče upravičenci že prejeli, ker je treba prejeto odškodnino obravnavati v okviru določb 72. člena ZDen (15. točka obrazložitve).

6.Iz navedenega je razvidno, da je za odločanje o denacionalizaciji zemljišč, podržavljenih na podlagi ZNNZGZ, lahko pristojen le upravni organ.

7.V obravnavanem primeru je bilo za določitev pristojnosti treba odgovoriti na vprašanje, na podlagi katerega pravnega temelja sta bili podržavljeni nepremičnini parc. št. 19 in 25, vpisani pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 76 k.o. Gorenja vas: na podlagi ZNNZGZ ali na podlagi kupne pogodbe z dne 20. 12. 1961.

8.Navedena kupna pogodba je nadomeščala razlastitev in se je med drugim nanašala na navedeni nepremičnini. Iz same pogodbe pa ni razvidno, ali je imela prodajalka na tem delu nepremičnine lastninsko pravico.

9.Iz odločbe Občinskega ljudskega odbora Ivančna Gorica št. 04/1- 1396/59-1 z dne 26. 10. 1959 je razvidno, da gre za odločbo, s katero je bilo ugotovljeno, da so bila z uveljavitvijo ZNNZGZ dne 26. 12. 1958 nacionalizirana in so postala družbena last vsa, v tej odločbi navedena zazidana in nezazidana gradbena zemljišča. Med temi zemljišči je pod točko 90 navedena tudi parcela št. 19, pod točko 106 pa parcela št. 25.

10.Zato je pravilna ugotovitev Okrajnega sodišča, da sta bili nepremičnini parc. št. 19 in 25 podržavljeni že pred sklenitvijo kupne pogodbe. Kupna pogodba z dne 20. 12. 1961, sklenjena namesto razlastitve, se je torej lahko glede teh dveh nepremičnin nanašala le na prenos pravice uporabe. Kupnina, plačana namesto odškodnine za razlastitev, pa je v denacionalizacijskih postopkih lahko relevantna le v okviru odločanja o upoštevanju že plačane odškodnine za podržavljeno premoženje.

11.Iz navedenega je razvidno, da sta bili nepremičnini parc. št. 19 in 25 podržavljeni na podlagi predpisa, navedenega v 9. točki 3. člena ZDen. Zato je na podlagi 54. člena ZDen za odločanje o denacionalizaciji cele nepremičnine pristojna Upravna enota Grosuplje.

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in pete alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i c a dr. Dragica Wedam-Lukić