Jedro

Pogoj za začetek osebnega stečaja ni samo trajna insolventnost, pač pa tudi obstoj stečajne mase, opredeljene v 224. in 389. členu ZFPPIPP. Če te ni, pogoj za sprožitev osebnega stečaja ni podan.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Krškem zavrnilo zahtevo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za založitev predujma za začetne stroške osebnega stečaja. V obrazložitvi organ za BPP citira določbo prvega in tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in navaja, da je bil tožnik 4. 6. 2012 zaslišan kot stranka ter da je povedal, da je prezadolžen, da njegov dolg znaša približno 50.000 EUR, tudi na račun izbrisane družbe A. d.o.o. (kot aktivni družbenik), da je brez sredstev za življenje, ker je od 6. 5. 2012 brezposeln, brez nadomestila ali pomoči, na CSD pa je podal prošnjo, da ugotovijo njegovo upravičenost do obveznega zdravstvenega zavarovanja, o kateri pa še ni odločeno. Navedel je tudi, da je brez premičnega ali nepremičnega premoženja ter da plačuje preživninske obveznosti. Tako organ za BPP zaključuje, da je tožnik trenutno brez vseh sredstev za življenje. V nadaljevanju obrazložitve citira 382. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) ter ugotavlja, da je sama uvedba postopka osebnega stečaja nad premoženjem tožnika nerazumna, saj slednji ne razpolaga s premoženjem, niti ne prejema dohodka, kar bi omogočalo kakršnokoli poplačilo njegovih upnikov. S tem pa zakonski namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran. Zato njegova prošnja ne opravičuje dodelitve BPP.

Tožnik v tožbi navaja, da je toženka pri odločanju napačno uporabila materialno pravo oziroma da je njena razlaga določil ZFPPIPP najmanj pomanjkljiva in ne zajema celotnega okvira namena in smisla postopka osebnega stečaja. Tako utemeljitev toženke ne upošteva, da je postopek osebnega stečaja dolgotrajen postopek, v katerem je utemeljeno pričakovati spremembe na premoženjskem stanju dolžnika (tožnika), saj ga tudi predpisi „silijo“ v novo zaposlitev. Poveča pa se tudi možnost, da bodo upniki poplačani iz stečajne mase. Poudarja, da namen postopka osebnega stečaja po ZFPPIPP ni zgolj in edino (hkratno) poplačilo upnikov. Pomembno je tudi omogočiti insolvenčnemu dolžniku vključitev nazaj v gospodarstvo oziroma delovno okolje, ga motivirati za delo in poplačilo svojih dolgov po njegovih zmožnosti. Vse to postopek osebnega stečaja in postopek odpusta obveznosti omogočata. Poudarja tudi, da je tožnik zapadel v prezadolženost v posledici poslovnih rizikov, zaradi katerih je propadlo njegovo podjetje A. d.o.o.. Namen instituta osebnega stečaja je tako tudi v tem, da se insolvenčnim dolžnikom po sanaciji dolgov omogoči nov začetek, hkrati pa tudi zaščiti upnike, da dobijo vsaj delno poplačane svoje terjatve – med drugim s tem, da se ob uvedbi postopka osebnega stečaja prekinejo vsi izvršilni postopki zoper stečajnega dolžnika, kar pomeni manj izvršilnih stroškov in več premoženja za stečajno maso, posledično pa poplačilo upnikov. Zaradi vsega navedenega je potrebno namen oziroma razumnost uvedbe postopka za osebni stečaj tožnika gledati širše. Tako meni, da je uvedba osebnega stečaja nad njim povsem razumna. Razen tega ima tudi tehnično izobrazbo in nekaj izkušenj na področju računalništva. Računalništvo pa je panoga, v kateri je kljub globalni krizi le nekako možno dobiti novo zaposlitev. Nenazadnje je bil tožnik začasno zaposlen še nedolgo pred vložitvijo predloga za dodelitev BPP in bo, kolikor bo v postopku osebnega stečaja, sodeloval in poročal o svojih aktivnostih v iskanju zaposlitve tudi stečajnemu upravitelju, nazadnje zaposlitev tudi uspel najti. Vsekakor je to v njegovem interesu, saj bi bila neaktivnost ovira v stečajnem postopku in postopku odpusta obveznosti. Izpostavlja tudi, da je postopek osebnega stečaja običajno dolgotrajen in utemeljeno je pričakovati, da bo njegova preizkusna doba v postopku odpusta obveznosti, kolikor ne bi bile plačane, trajala nekaj let, najmanj dve. V tem obdobju pa se bodo v stečajno maso nabrala določena sredstva, da bodo upniki vsaj delno poplačani in bo tudi ta namen postopka osebnega stečaja uresničen. Po povedanem sodišču predlaga, da ga zasliši kot stranko ter izpodbijano odločbo odpravi oziroma spremeni tako, da tožniku prizna pravico do BPP v smislu oprostitve plačila predujma za kritje stroškov osebnega stečaja, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne pristojnemu organu v ponovno odločanje. Predlaga tudi, da sodišče toženki naloži plačilo njegovih stroškov postopka.

Toženka je sodišču poslala upravni spis zadeve, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z razlogi, ki jih je za odločitev v izpodbijani odločbi navedel organ za BPP in jih na tem mestu ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa dodaja: Pogoj za začetek osebnega stečaja ni samo trajna insolventnost, pač pa tudi obstoj stečajne mase, opredeljene v 224. in 389. členu ZFPPIPP. Če te ni, kar med strankam niti ni sporno, pogoj za sprožitev osebnega stečaja ni podan. V stečajnem postopku bi namreč nastali samo stroški stečajnega postopka, do delitve stečajne mase in poplačila upnikov pa sploh ne bi prišlo. Postopek osebnega stečaja je namenjen poplačilu stečajnih upnikov znotraj stečajnega postopka. Če obstoj stečajne mase, kot dejanska predpostavka za zasledovanje tega namena, ni izpolnjen, sodišče takega postopka ne začne. Če pa je že začet, njegov postopek ustavi. Tako ni mogoče upoštevati tožbenih navedb, da bo tožnik v času trajanja osebnega stečaja zaposlitev morda našel ter da je zaradi dolgotrajnosti stečajnega postopka utemeljeno pričakovati spremembe na njegovem premoženjskem stanju. Po drugi strani pa sprožitev osebnega stečaja ne bi povzročila prenehanja terjatev, ki jih imajo upniki do tožnika kot dolžnika. V skladu z drugim odstavkom 382. člena ZFPPIPP namreč terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.