Jedro

Sodbe, s katero je bil končan gospodarski spor v postopku majhne vrednosti, ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne ter se izpodbijana sodba in sklep potrdita.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se izdani sklep o izvršbi ohrani v veljavi v 1. in 3. tč. njegovega izreka (1. tč. izreka prvostopne odločbe) ter da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 11.400,00 SIT njenih pravdnih stroškov (2. tč. izreka prvostopne odločbe). Pri tem pa je, namesto da bi svojo odločbo izdalo v obliki sodbe, ki bi vsebovala tudi sklep o stroških (gl. 5. odst. 129. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77)), o stroških odločilo s posebnim sklepom (iz 2. tč. izreka prvostopne odločbe).

Tožena stranka se je proti navedeni odločbi (po vsebini predvsem proti sodbi) pritožila. Smiselno je uveljavljala pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pri tem ni priglasila stroškov pritožbe.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbene navedbe (v zvezi z naročilom objav oglasa in dogovorom o plačilu objav) se nanašajo na dejansko stanje. Vendar pa se v postopku v gospodarskih sporih majhne vrednosti sodba (ki vsebuje tudi sklep o stroških) lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP/77 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 502. čl. v zvezi s 1. odst. 467. čl. ZPP/77). Na to je bila tožena stranka še posebej opozorjena v pravnem pouku izpodbijane odločbe. Zato sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane odločbe ni upoštevalo dejstev, ki jih je tožena stranka navedla v pritožbi.

Teh dejstev pa sodišče druge stopnje tudi sicer ne bi moglo upoštevati, saj gre za pritožbene novote iz 1. odst. 496.a čl. ZPP/77. Tožena stranka je namreč v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla le, da "ni naročila storitve po priloženem računu D., ali se kakorkoli drugače dogovorila za opravilo fakturirane storitve", na naroku za glavno obravnavo dne 10.6.1998 pa le, da "je sicer naročila objavo oglasa po vtoževanem računu, vendar pa se je z urednikom tožeče stranke I. S. dogovorila za brezplačno objavo oglasa, zaradi določenih storitev, ki jih je tožeča stranka opravila za toženo stranko"; tega, kar je navedla v pritožbi, pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedla.

Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 368. čl. ZPP/77 pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

Glede na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in na katerega je sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane odločbe vezano, se pokaže, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem pa se ne pokaže, da bi zagrešilo katero od absolutnih bistvenih postopkovnih kršitev. Ker v postopku v gospodarskih sporih majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani, pritožbeni razlog zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopusten, je namreč sodišče druge stopnje opravilo preizkus izpodbijane odločbe le po uradni dolžnosti (tj. po 2. odst. 365. čl. ZPP/77).

Ker je tožena stranka (ki tudi ni zadostila dokaznemu bremenu) v predmetnem sporu popolnoma propadla, je sodišče druge stopnje na podlagi 2. tč. 380. čl. ZPP/77 zavrnilo tudi pritožbo zoper odločbo o pravdnih stroških in izpodbijani sklep potrdilo.