Jedro

Ni nobenih razlogov za spremembo obdolžencu na prvi stopnji izrečene zaporne kazni v njegovo korist.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženi je kot strošek pritožbenega postopka dolžan plačati 168,00 EUR sodne takse.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obd. R. D. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za kar mu je izreklo kazen osem mesecev zapora, ki se na podlagi osmega odstavka 86. člena KZ-1 izvrši z delom v splošno korist tako, da sme obdolženec v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe opraviti delo v splošno korist v višini 480 ur. V skladu z določbami desetega odstavka 86. člena KZ-1 se za čas dveh let od pravnomočnosti sodbe določi tudi varstveno nadzorstvo, ki ga izvaja pristojni organ za probacijo. V skladu s prvim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bilo obdolžencu naloženo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka in sodna taksa, ki je bila odmerjena v znesku 100,00 EUR.

2. Zoper takšno sodbo se je zaradi odločbe o kazenski sankciji in odločbe o stroških postopka pritožil obdolženčev zagovornik s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in obdolžencu višino izrečene zaporne kazni ustrezno zniža in obdolženca oprosti plačila stroškov postopka in plačila sodne takse, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Ker je obdolženčev zagovornik v pritožbi predlagal, da pritožbeno sodišče obdolženca in njegovega zagovornika obvesti o seji senata, je pritožbeno sodišče v skladu z določbami 378. člena ZKP o seji obvestilo tako državno tožilstvo, kot tudi obdolženca in njegovega zagovornika. Seje se je udeležil le višji državni tožilec, medtem ko se obdolženec in njegov zagovornik seje kljub izkazanim obvestilom nista udeležila, svojega izostanka pa tudi nista opravičila. Glede na to, da sta bila o seji torej pravilno obveščena, je bila seja opravljena v skladu s četrtim odstavkom 378. člena ZKP v njuni nenavzočnosti.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da je pritožba neutemeljena.

4. V pritožbi obdolženčev zagovornik navaja, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je prvostopno sodišče pri odmeri kazni obdolžencu kot olajševalno okoliščino upoštevalo priznanje krivde ter obžalovanje dejanja, kot obteževalno okoliščino pa obdolženčevo predkaznovanost. Po oceni pritožnika pa prvostopno sodišče ni v zadostni meri upoštevalo olajševalne okoliščine. Neupravičeno pa je obdolžencu naložilo v plačilo tudi stroške kazenskega postopka in sodno takso. Ker je pritožnik upravičenec do brezplačne pravne pomoči, zaposlen pa je le za določen čas, delodajalec pa mu pogodbe o zaposlitvi najverjetneje ne bo podaljšal in znaša torej obdolženčeva neto mesečna plača le 720,00 EUR, kar predstavlja minimalno plačo, upoštevaje pri tem tudi stroške malice in prevoza, ostane obdolžencu mesečno za preživetje le nekaj več kot 500,00 EUR, kar po oceni pritožnika pomeni, da bi v primeru plačila stroškov postopka bilo ogroženo obdolženčevo preživljanje.

5. S pritožnikom pa ni mogoče soglašati. Po oceni pritožbenega sodišča ni namreč nobenih razlogov za spremembo obdolžencu na prvi stopnji izrečene zaporne kazni v njegovo korist. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča namreč ob pravilnem vrednotenju teže obravnavanega kaznivega dejanja, stopnje obdolženčeve krivde ter okoliščin, v katerih je bilo dejanje storjeno, kakor tudi obdolženčevih osebnih lastnosti in njegovega prejšnjega življenja, predvsem pa tudi glede na obdolženčevo obsežno predkaznovanost, obdolžencu izreklo povsem primerno zaporno kazen, ki se bo izvršila z delom v splošno korist, kot je podrobneje navedeno v izreku izpodbijane sodbe. Kljub olajševalnim okoliščinam, ki jih izpostavlja pritožnik, se namreč glede na obdolženčevo obsežno predkaznovanost, obdolžencu na prvi stopnji izrečena kazen pokaže kot povsem primerna in pravična.

6. Neutemeljena pa je pritožba tudi v delu, ko se zavzema za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka in sodne takse. Kot to v pritožbi izpostavlja tudi pritožnik sam, je obdolženec zaposlen in tudi sicer za delo sposoben, zdrav mlad moški, tako da po oceni pritožbenega sodišča nikakor ni podlage za trditev, da bi s plačilom stroškov postopka in sodne takse bilo ogroženo obdolženčevo preživljanje.

7. Ob navedenem, in ker pritožbeno sodišču tudi ob uradnem preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev zakona iz 383. člena ZKP, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je o pritožbi obdolženčevega zagovornika odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 98. v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP, sodna taksa pa je bila odmerjena v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Taksno tarifo.