Jedro

Če policija izvršuje odredbo sodišča za hišno preiskavo, je dolžna zaradi zakonitosti izvedbe tega preiskovalnega dejanja zagotoviti prisotnost dveh polnoletnih oseb – prič ob začetku hišne preiskave. Gibanja policistov po stanovanju zaradi „vizualnega pregleda prostorov“ ni mogoče razumeti drugače kot dejanski začetek hišne preiskave. Če je tak pregled opravljen brez navzočnosti solemnitetnih prič, je začetek hišne preiskave in s tem hišna preiskava opravljena brez oseb, ki morajo biti navzoče pri preiskavi.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom z dne 10. 4. 2012, na podlagi 83. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz spisa izločila listine in dokaze (zapisnik o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča pri osumljenemu ter predmeti, ki so bili na tej preiskavi stanovanja zaseženi – mobilni telefon, precizna tehtnica, listič z napisom „poglej na balkon“, PVC vrečka v kateri sta dve vrečki z rjavo grudasto snovjo, originalna embalaža z napisom Apaurin 5 mg, Poročilo o kriminalistično tehničnih ugotovitvah z dne 14. 3. 2012, privolitev v preiskavo elektronske naprave D. V. z dne 14. 3. 2012). Senat Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom z dne 18. 4. 2012 pritožbo okrožnega državnega tožilca kot neutemeljeno zavrnil. 2. Zoper navedeni pravnomočni sklep je vrhovni državni tožilec dne 4. 1. 2013 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP ter predlagal, da Vrhovno sodišče ugotovi, da je bila z izpodbijanim pravnomočnim sklepom kršena določba drugega odstavka 83. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 215. člena, tretjim odstavkom 216. člena in 219. členom ZKP. V zahtevi navaja, da sta preiskovalna sodnica in senat sodišča prve stopnje ravnala nezakonito, ko sta na podlagi 83. člena ZKP izločila iz spisa zapisnike in vse predmete, ki so bili najdeni na hišni preiskavi dne 14. 3. 2012 v stanovanju obdolženca. Ni mogoče sprejeti razlogov izpodbijanega pravnomočnega sklepa, da je bila hišna preiskava opravljena v nasprotju s četrtim in petim odstavkom 36. člena Ustave in 216. členom ZKP, ker so kriminalisti obdolžencu odredbo za hišno preiskavo izročili šele po vstopu v stanovanje, saj je le za veljavnost preiskovanja stanovanja potrebna navzočnost dveh prič. Iz ugotovitev ob izvedbi hišne preiskave izhaja, da so policisti po tem, ko so ob 14.05 uri pričeli s pisanjem zapisnika o preiskavi stanovanja, odšli iskat dve priči preiskave, ki so jih v stanovanje pripeljali ob 14.20 uri in takrat se je začela hišna preiskava. Če so policisti ob zakonitem vstopu v stanovanje videli na tleh listek „poglej na balkon“, kot tudi ne skrito vrečko snovi, za katero je bil podan sum, da gre za heroin, torej snov, ki jo je potrebno zaseči skladno z odredbo za hišno preiskavo, to ne pomeni, da so že začeli s preiskovanjem prostorov kot ene od faz izvršitve odredbe preiskovalnega sodnika. Za zakonitost izvršitve odredbe o hišni preiskavi navzočnost prič in najdba predmetov, ki bi jih bilo potrebno zaseči, glede na naravo hišne preiskave, ni nujno, da sta podani sočasno. Hišna preiskava mora biti glede na naravo stvari izvedena v tajnosti, nenadoma in nepričakovano, zato ni mogoče trditi, da je bila hišna preiskava opravljena nezakonito, če je predmet, ki ga je bilo potrebno zaseči, očitno viden že ob samem vstopu v stanovanje in ni da bilo potrebno preiskovanje, saj je zadoščal že pogled v prostor oziroma na balkon. Hišna preiskava se je pričela ob 14.20 uri, ko sta v stanovanje pristopili obe priči. Policisti so v stanovanje vstopili na podlagi določbe 215. člena ZKP, osumljencu je bila odredba o hišni preiskavi vročena takoj po vstopu v stanovanje, zato zatrjevana kršitev določbe drugega odstavka 215. člena ZKP ni podana; prav tako pa ni res, da je bila kršena določba tretjega odstavka 216. člena ZKP, saj so policisti s hišno preiskavo začeli in jo opravili šele po tem, ko sta pristopili dve polnoletni priči. 3. Z zahtevo za varstvo zakonitosti je bila obdolženčeva zagovornica seznanjena ter je nanjo tudi odgovorila dne 5. 2. 2013 ter predlagala, da Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne. Sodno pismo pa obdolžencu ni bilo vročeno, ker se je sodišču vrnilo z oznako „ni dvignil“.

B.

4. Po določbi tretjega odstavka 420. člena ZKP sme vrhovni državni tožilec vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi vsake kršitve zakona. Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloži zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, zoper drugo odločbo pa le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, in zoper sodni postopek, ki je tekel pred takšno pravnomočno odločbo. Glede na to, da izpodbijani sklep o izločitvi dokazov predstavlja drugo odločbo in vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti o izpolnjenosti procesnih pogojev za presojo v z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbijane druge odločbe ni navedel, je Vrhovno sodišče najprej presodilo, ali so izpolnjeni procesni pogoji za njeno obravnavo.

5. Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom je sodišče na podlagi drugega odstavka 83. člena ZKP(1) iz spisa izločilo listine in dokaze v zvezi s hišno preiskavo opravljeno v stanovanju obdolženca dne 14. 3. 2012. Ocenilo je, da policisti glede samega pristopa in tudi pri opravi hišne preiskave niso postopali v skladu s četrtim odstavkom 36. člena Ustave(2) in 216. členom ZKP, saj se sme preiskava opraviti samo v navzočnosti dveh prič. V konkretni zadevi so policisti, po izročitvi odredbe o hišni preiskavi obdolžencu ob 14.05 uri opravili pregled stanovanja očitno pred prihodom dveh prič; hišna preiskava je bila tako začeta brez prič (ki sta pristopili ob 14.20 uri), ki morajo po določbi tretjega odstavka 216. člena ZKP(3) biti navzoči pri hišni preiskavi, zato sodišče na tako pridobljene dokaze svoje odločbe ne sme opreti(4).

6. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah(5) že presodilo, da odredba o hišni preiskavi obsega poleg dovoljenja za vstop v stanovanje oziroma druge prostore, tudi dovoljenje za opravo hišne preiskave, in le za veljavnost slednjega dela (torej preiskavo stanovanja) je predpisana obligatorna navzočnost dveh polnoletnih prič. Glede na navedeno tako za sam vstop v stanovanje, ob izvrševanju odredbe za hišno preiskavo, navzočnost dveh polnoletnih prič ni obligatorna. V tem delu zahteva izpostavlja pravno vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče v svojih odločbah že presodilo. Zahteva za varstvo zakonitosti pa izpostavlja tudi vprašanje začetka hišne preiskave in s tem v zvezi obligatorne navzočnosti dveh polnoletnih oseb (prič). Glede tega vprašanja pa Vrhovno sodišče v času vložitve zahteve (4. 1. 2013) še ni odločalo, gre pa po presoji Vrhovnega sodišča za vprašanje pomembno za zagotovitev pravne varnosti.

7. Hišna preiskava je občuten poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, ki je dopusten samo v primerih, ko zanj obstaja ustavno dopusten cilj(6), ker je pravica do nedotakljivosti stanovanja ustavna pravica. Ustava Republike Slovenije nedotakljivost stanovanja varuje v 36. členu, ko je že na ustavni ravni določeno, da sme tisti čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo biti navzoč pri preiskavi in da se sme preiskava opraviti samo v navzočnosti dveh prič(7). Enako določa tudi Zakon o kazenskem postopku in v 216. členu podrobno predpisuje način oprave hišne preiskave. Ravnanje v nasprotju s to zakonsko določbo pa ima za posledico, da sodna odločba ne sme temeljiti na dokazih, pridobljenih s preiskavo, zapisnik o preiskavi pa se mora izločiti iz spisov (drugi odstavek 83. člena ZKP).

8. Dolžnost priče pri hišni preiskavi je, da nadzoruje izvajanje preiskave. Zato zakon nalaga policistom, ki opravljajo hišno preiskavo, da morajo priče pred začetkom preiskave opozoriti, da pazijo, kako se preiskava opravlja in da imajo pravico podati pred podpisom zapisnika o preiskavi svoje ugovore, če mislijo, da vsebina zapisnika ni pravilna(8). Navzočnost prič pri hišni preiskavi zagotavlja, da se hišna preiskava in zaseg predmetov, ki so v zvezi z namenom hišne preiskave, opravita zakonito. Zato morata biti priči navzoči ves čas hišne preiskave, preiskava pa mora biti opravljena tako, da je pričama dejansko omogočen stalen nadzor nad preiskavo. Tako določbe tretjega odstavka 216. člena ZKP ni mogoče razlagati drugače, kot da morata biti obe polnoletni priči pri hišni preiskavi vse skozi navzoči(9). Tudi pri hišni preiskavi brez odredbe sodišča, ki jo je med drugim mogoče opraviti v primeru, če imetnik stanovanja to želi (prvi odstavek 218. člena ZKP), je po presoji Vrhovnega sodišča obvezna navzočnost dveh polnoletnih prič (drugi odstavek 218. člena ZKP), njuna odsotnost je mogoča le ob pogojih iz tretjega odstavka 218. člena ZKP, pri čemer morajo biti razlogi za preiskavo brez navzočnosti prič navedeni v zapisniku o preiskavi(10).

9. V konkretni zadevi iz podatkov spisa izhaja, da je preiskovalni sodnik z odredbo z dne 14. 3. 2012 odredil hišno preiskavo stanovanja in pripadajočih drugih prostorov osumljenca, kateremu je bila prostost odvzeta dne 13. 3. 2012 in je bil od takrat dalje v policijskem pridržanju. Policisti (pet kriminalistov) so v osumljenčevo stanovanje vstopili skupaj z osumljencem, vrata v stanovanje je odklenil policist, po vstopu v stanovanje so osumljencu za tem ob 14.05 uri vročili odredbo za hišno preiskavo, en kriminalist pa je „v skladu s policijsko stroko vizualno pregledal vse ostale prostore, saj bi se lahko v stanovanju nahajala še tretja oseba, ki bi lahko uničila dokaze, kateri bi bili za kazenski postopek ali napadla kriminaliste“. Dva kriminalista sta stanovanje zapustila z namenom, da poiščeta priči, ki morata biti prisotni pri hišni preiskavi, en kriminalist je dvignil rolete okna (na balkon se skozi vrata ni dalo priti), okno odprl in videl na balkonu vrečko z neznano rjavo snovjo, o čemer je povedal ostalim kriminalistom. Noben od kriminalistov ni šel na balkon do prihoda prič in kriminalističnega tehnika ob 14.20 uri in takrat so kriminalisti začeli z izvajanjem hišne preiskave (poročilo o poteku hišne preiskave list. št. 126).

10. Nobena določba Zakona o kazenskem postopku ne dovoljuje ali omogoča policiji ob izvršitvi odredbe za hišno preiskavo, predhodnega „vizualnega pregleda prostorov“ brez navzočnosti dveh polnoletnih oseb pred pričetkom hišne preiskave. Izročitvi odredbe za hišno preiskavo tistemu, pri katerem naj se preiskava opravi, logično sledi začetek hišne preiskave. Edini dopustni in zakoniti razlog iz katerega se začetek preiskave odloži, določa drugi odstavek 215. člena ZKP - če tisti, na katerega se nanaša odredba, zahteva, da je pri preiskavi navzoč odvetnik (v tem primeru se začetek preiskave odloži do prihoda odvetnika, vendar najdalj za dve uri). Če torej policija izvršuje odredbo sodišča za hišno preiskavo, je dolžna zaradi zakonitosti izvedbe tega preiskovalnega dejanja, zagotoviti prisotnost dveh polnoletnih oseb – prič (tretji odstavek 216. člena ZKP) ob začetku hišne preiskave. Gibanje policistov po stanovanju zaradi „vizualnega pregleda prostorov“ ni mogoče razumeti drugače, kot dejanski začetek hišne preiskave. Če je tak pregled opravljen brez navzočnosti solemnitetnih prič, je začetek hišne preiskave in s tem hišna preiskava opravljena brez oseb, ki morajo biti navzoče pri preiskavi. Ravnanje v nasprotju s tem sankcionira 219. člen ZKP in ima za posledico, da sodna odločba ne sme temeljiti na dokazih, pridobljenih s preiskavo, zapisnik o preiskavi pa se mora izločiti iz spisov.

11. Glede na navedeno je po presoji Vrhovnega sodišča neutemeljen očitek zahteve za varstvo zakonitosti, da je sodišče z izpodbijanim pravnomočnim sklepom o izločitvi dokazov kršilo določbo drugega odstavka 83. člena ZKP. Glede na potek dogodkov in izvedeni dokazni postopek (zaslišanje policistov in obeh solemnitetnih prič glede poteka hišne preiskave) je sodišče v z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbijanem sklepu zaključilo, da je policija hišno preiskavo obdolženčevega stanovanja pričela ob 14.05 uri brez navzočnosti prič (torej v nasprotju z določbo tretjega odstavka 216. člena ZKP), katerih navzočnost v preiskovanem obdolženčevem stanovanju je zagotovila šele ob 14.20 uri. Kolikor pa državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti takšne presoje sodišča ne sprejema in v zahtevi navaja, da so policisti po tem, ko so ob 14.05 uri pričeli s pisanjem zapisnika o preiskavi stanovanja, odšli iskat dve priči hišne preiskave in jih v stanovanje pripeljali ob 14.20 uri, ter da se hišna preiskava do 14.20 ure ni začela, s takšnimi navedbami ne uveljavlja kršitev določb kazenskega postopka, temveč izpodbija s pravnomočno sodbo ugotovljeno dejansko stanje. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (drugi odstavek 420. člena ZKP).

12. Ker po presoji Vrhovnega sodišča v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljane kršitve določb kazenskega postopka niso podane, zahteva pa je bila vložena tudi zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, je zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

Op. št. (1): Drugi odstavek 83. člena ZKP: če je o tem zakonu določeno, da se sodna odločba ne sme opirati na izpovedbo osumljenca oziroma obdolženca, priče ali izvedenca, ali na zapisnike, predmete, posnetke, sporočila ali dokazila, izda preiskovalni sodnik oziroma sodnik, ki opravlja posamezna preiskovalna dejanja, po uradni dolžnosti ali na predlog strank sklep, s katerim izloči navedene dokaze iz spisa takoj, ko ugotovi, da gre za take izpovedbe oziroma dokaze.

Op. št. (2): Četrti odstavek 36. člena Ustave RS določa, da se sme preiskava (stanovanja) opraviti samo v navzočnosti dveh prič.

Op. št. (3): Po določbi tretjega odstavka 216. člena ZKP morata biti pri hišni in osebni preiskavi navzoči dve polnoletni osebi kot priči. Op. št. (4): Po določbi 219. člena ZKP, če je bila preiskava opravljena brez oseb, ki morajo biti navzoče pri preiskavi (prvi in tretji odstavek 216. člena ZKP) ne sme sodišče opreti svoje odločbe na tako pridobljene dokaze.

Op. št. (5): Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 22016/2010 z dne 12. 1. 2012, I Ips 32544/2010 z dne 24. 8. 2012. Op. št. (6): Primerjaj načelno pravno mnenje sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 6. 4. 2012. Op. št. (7): Tretji in četrti odstavek 36. člena Ustave RS.

Op. št. (8): Tretji odstavek 216. člena ZKP.

Op. št. (9): Primerjaj sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 167/2000 z dne 12. 3. 2003. Op. št. (10): Primerjaj sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 53747/2010 z dne 18. 4. 2013.