Jedro

Zgolj iztek časa veljavnosti predhodne odredbe sam po sebi ne daje podlage za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II.Dolžnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlog za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj zavrne.

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožujeta dolžnika. Navajata, da je sodišče v izpodbijanem sklepu napačno presojalo predlog dolžnikov za ustavitev postopka zgolj z oceno konkretnih pogojev, naštetih v 264. in 265. členu ZIZ. Kot izhaja tudi iz sodne prakse, je pri razlagi določb o trajanju predhodne odredbe namreč potrebno izhajati iz namena zavarovanja s predhodno odredbo. Pri predhodni odredbi gre za časovno omejeno zavarovanje v času, ko že obstaja kvalificirana listina o obstoju denarne terjatve, vendar ta še ni izvršljiva in ob hkratnem obstoju nevarnosti za bodočo izvršbo. Ob prenehanju enega ali drugega predhodna odredba ni več potrebna. Predhodna odredba je zgolj začasni ukrep zavarovanja, ki ustvari časovno omejeno pravico, s časom omejeno največ na čas, ki ga določa 263(2) ZIZ. Dolžnika pri tem ponovno poudarjata, da določba 263(2) ZIZ jasno in nedvoumno določa najdaljši čas trajanja predhodne odredbe (15 dni po nastopu pogojev za izvršbo), prav tako je čas trajanja jasno določen tudi v samem sklepu. Tudi samo sodišče v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotavlja, da je II. točka sklepa določala, da predhodna odredba velja še 8 dni po nastopu izvršljivosti sodbe, takoj zatem pa ugotovi, da je izvršljivost sodbe dejansko nastopila 5. 5. 2011. Že iz te točke obrazložitve torej sledi logični sklep, da je predmetna predhodna odredba prenehala veljati dne 14. 5. 2011. Sodišče v izpodbijanem sklepu navaja, da "dolžnik ne more doseči razveljavitve dejanj zavarovanja v postopku zavarovanja", pri čemer prav na nobenem mestu ne navede, kako bi lahko dolžnika dejansko dosegla izbris obremenitve, kaj bi morala izkazati oziroma nasploh na kakšen način bi po presoji sodišča morala postopati. V zvezi s tem dolžnika tudi pojasnjujeta, da sta bili v preteklosti na njunih poslovnih deležih vpisani tudi obremenitvi na podlagi sklepov o izvršbi iz predmetnega izvršilnega postopka, tj. i) zaznamba sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah opr. št. In 173/2012 z dne 7. 9. 2012 in ii) zaznamba (op.: dodatnega) sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah opr. št. In 173/2012 z dne 21. 2. 2018. Obe zaznambi sta bili izbrisani iz sodnega registra s sklepom registrskega sodišča z dne 15. 12. 2023, na podlagi končanja izvršilnega postopka. Kot pa je dolžnikoma razložilo tako registrsko sodišče kot Okrajno sodišče v Domžalah, registrsko sodišče samo ne more izbrisati omenjene zaznambe, zato sta dolžnika s strani teh sodišč dobila napotek, da vložita obravnavani predlog. Tudi iz sodne prakse izhaja, da lahko registrsko sodišče vpiše izbris zaznambe šele, ko predhodna odredba preneha veljati in sicer na podlagi obvestila sodišča, ki je izdalo predhodno odredbo. Z izpodbijanim sklepom pa je prav to sodišče sedaj odločilo, da dolžnika ne moreta doseči razveljavitve dejanj zavarovanja v postopku zavarovanja. Vse navedeno, kot tudi nadaljnja obremenitev njunih poslovnih deležev, predstavlja hud, potencialno trajen in neutemeljen poseg v ustavne pravice dolžnikov, med drugim v načelo enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave) in načelo pravne države (2. člen Ustave), kot tudi v pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave). Glede slednje kršitve dolžnika opozarjata, da zaradi vpisane obremenitve neupravičeno trpita škodo najmanj od zaključka izvršilnega postopka dne 13. 11. 2018 dalje. Vpis obremenitve namreč njunima poslovnima deležema manjša vrednost, kar ju tudi omejuje pri razpolaganju z njima. Prav tako sodišče v izpodbijanem sklepu potrdi, da je bil izvršilni postopek na poslovne deleže dolžnikov, ki je tekel na podlagi sodbe, dokončno ustavljen s sklepom In 173/2012, ki je postal pravnomočen dne 13. 11. 2018. Popolnoma nesmiselno in nezdružljivo z namenom instituta predhodne odredbe je torej, da bi skoraj 7 let po končanju izvršilnega postopka, v zavarovanje katerega je bila predhodna odredba izdana, le-ta še vedno ostala v veljavi in predstavljala vir obremenitve poslovnih deležev dolžnikov. Pri tem dolžnika nadalje poudarjata, da je bil njun predlog za ustavitev postopka posredovan upniku v izjavo, le-ta pa predlogu ni ugovarjal oziroma ni podal nobene izjave na njun predlog, kar predstavlja dodatni vidik nesmiselnosti ohranjanja predmetne predhodne odredbe v veljavi. Priglašata pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Kdaj in pod kakšnimi pogoji sodišče ustavi postopek s predhodno odredbo in razveljavi opravljena dejanja, urejata 264. in 265. člen ZIZ. Tako sodišče to stori na dolžnikov predlog:

-če slednji pri sodišču položi zavarovano terjatev z obrestmi in stroški (1. točka prvega odstavka 264. člena);- če izkaže za verjetno, da je bila terjatev takrat, ko je bil izdan sklep o predhodni odredbi, že plačana ali dovolj zavarovana (2. točka prvega odstavka 264. člena);- v primeru, če je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala (3. točka prvega odstavka 264. člena);- in v primeru, če so pogoji za izvršbo izpolnjeni, preden poteče čas, za katerega je sodišče izdalo predhodno odredbo, pa upnik ne predlaga izvršbe v 15 dneh, odkar so ti pogoji nastopili (265. člen).

Po uradni dolžnosti pa je ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj predvidena, če v 15 dneh od dneva, ko izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo, pa na predlog upnika ni prišlo do podaljšanja njene veljavnosti (drugi odstavek 264. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 263. člena istega zakona).

5.Da bi ti pogoji bili izpolnjeni, sodišče prve stopnje pravilno ni ugotovilo oziroma dolžnika tega nista izkazala, niti povedanega v pritožbi ne prerekata. Zgolj iztek časa veljavnosti predhodne odredbe, pa seveda sam po sebi, glede na povzeto zakonsko ureditev, ne daje podlage za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj (prim. sklepa VSM I Cpg 3/2014 in I Cp 1119/2013).

6.S predhodno odredbo upnik pridobi zastavno pravico pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila predhodna odredba izdana (in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v 15 dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo - slednje v tej zadevi seveda ni izpolnjeno, tako na primer odločba VSRS III Ips 71/2014). Ko enkrat upnik izpolni pogoje za izvršbo, je njegova zastavna pravica nepogojna in vanjo ni mogoče enostavno posegati. Namen postopka zavarovanja, na katerega se sklicujeta dolžnika, ni mimo predvidenih procesnih pravil posegati v pridobljeno zavarovanje. Začasnost ukrepa pomeni zgolj to, da ta ukrep sam po sebi (kot edini) obstaja do dovolitve izvršbe, ne pa, da takrat preneha. Kolikor dolžnika trdita, da bi jima sodišče prve stopnje moralo pojasniti, kako naj dosežeta izbris obremenitve, so citirana določila jasna - najlaže bosta izbris obremenitve dosegla s plačilom svoje obveznosti (iz postopka In 173/2012 ne izhaja, da bi bila njuna obveznost poplačana) - na podlagi pravnomočne ugotovitve, da je terjatev prenehala. Postopek s "predlogom za ustavitev zavarovanja in razveljavitev opravljenih dejanj" temu ni namenjen, zato dolžnikoma niso bile kršene ustavne pravice.

7.O podredno vloženem ugovoru po izteku roka odloča sodišče prve stopnje.

8.Pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9.Dolžnika s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Drugi odstavek 264. člena ZIZ in 265. člen ZIZ.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 264, 265

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.