Jedro

Toženec ni zatrjeval, da se naroka ni udeležil, ker je bila bolezen oziroma poškodba nenadna in nepredvidljiva, iz pritožbenih navedb pa izhaja, da je imel zadosti časa, da si zagotovi zastopanje po pooblaščencu. Če gre za pričakovano zadržanost zaradi bolezni, od stranke ni pretirano pričakovati, da bo dala pooblastilo odvetniku oziroma zaprosila za brezplačno pravno pomoč.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo tožencu, da je dolžan plačati tožnici 3.684,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 3. 2011 dalje do plačila, ker se je kot porok in plačnik družbe K. d. o. o., v sporazumu z dne 23. 3. 2011 zavezal plačati obveznost iz najemnih pogodb.

2. Toženec v laični pritožbi navaja, da je najemno poslovno razmerje obstajalo le med tožnico in družbo K. d. o. o.(1) kar izhaja iz najemne pogodbe. Imenovanje toženca kot solidarnega poroka ni povezano z najemno pogodbo. Toženec ni imel v najemu poslovnega prostora kot fizična oseba, zato ni v poslovnem odnosu s tožnico. Toženec je imel 28. 11. 2014 zdravniški pregled pred sprejemom zaradi operacije, operiran pa je bil 2. 12. 2014, obvestilo za pregled in operacijo pa je dobil petinštirideset dni pred določenim terminom. Za pregled in operacijo je čakal deset mesecev, prvo sodišče pa je narok z dne 5. 12. 2014 opravilo v njegovi odsotnosti.

3. Tožnica je vložila odgovor na pritožbi, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz pritožbenih navedb in pravdnega spisa izhaja, da je toženec obvestilo za zdravniški pregled in operacijo prejel petinštirideset dni pred pregledom, ki ga je imel 28. 11. 2015, operiran pa je bil 2.12. 2014, narok pa je bil razpisan 5. 12. 2014. Prvo sodišče pravilno ugotavlja na podlagi drugega odstavka 115. člena Zakona o pravdnem postopku(2), da niso bili izpolnjeni pogoji za preložitev naroka, ker sodišče lahko narok preloži le v primeru, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Nobenega dvoma ni, da zdravniški pregled ni bil nenaden in nepredvidljiv, iz dopisa toženca z dne 1. 12. 2014, v katerem je predlagal preložitev naroka, kakor iz pritožbenih navedb pa opredeljeno ne izhaja, da bi bila operacija z dne 2. 12. 2014 nenadna in nepredvidljiva. Ker toženec ni zatrjeval, da se naroka ni udeležil, ker je bila bolezen oziroma poškodba nenadna in nepredvidljiva, iz pritožbenih navedb pa izhaja, da je bil obveščen o zdravniškem pregledu petinštirideset dni pred razpisanim narokom, je pravilna ugotovitev prvega sodišča, da je imel toženec zadosti časa, da si zagotovi zastopanje po pooblaščencu. Če se pri tem upošteva še okoliščina, da je toženec šele 1. 12. 2014 prosil sodišče prve stopnje za preložitev naroka z dne 5. 12. 2014 in ga seznanil z zdravniškim pregledom in operacijo(3), ni najti opravičljivega razloga za preložitev naroka. Prvo sodišče pravilno pojasnjuje tožencu, da bi si ob potrebni skrbnosti lahko pridobil pooblaščenca, ki bi ga na naroku zastopal.(4) Če se pri tem upošteva; da toženec v odgovoru na pritožbo ni predlagal dokazov, v pritožbi pa se sklicuje na dokaze, ki jih je predlagala tožnica in jih je izvedlo sodišče prve stopnje, s tem, da so bili izvedeni le listinski dokazi, pritožba pa opredeljeno tudi ne pojasni, v čem bi bilo dejansko stanje drugače ugotovljeno, če bi toženec sodeloval na naroku in se v pritožbi sklicuje le na listinske dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje dokazno ocenilo, se izkaže, da tožencu ni bila kršena pravica do izjave in pravica do enakopravnega obravnavanja.

6. Iz najemnih pogodb z dne 16. 9. 2009 izhaja, da je tožnica izročila v najem poslovne prostore tožencu in njegovi družba K. d. o. o., ki sta se kot najemojemalca zavezala plačevati mesečno najemnino. Ker najemojemalca nista redno plačevala najemnine, je bil 23. 3. 2011 sklenjen sporazum o prenehanju najemnih pogodb in dogovor o plačilu dolga po najemnih pogodbah, v katerem se je toženec kot solidarni porok zavezal plačati obveznost, ki jo tožnica vtožuje. Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi pravilno oprlo na tretji odstavek 1019. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, če se je porok zavezal kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njegovo izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali od obeh hkrati. Toženčeva denarna obveznost je zato izkazana, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je za to obveznost odgovorna le družba.

7. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. Tožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, ker odgovor na pritožbo ni bil potreben.

Op. št. (1): V nadaljevanju družba.

Op. št. (2): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (3): Za katero ni zatrjeval, da bi bila nepredvidljiva.

Op. št. (4): Če je šlo za pričakovano zadržanost zaradi bolezni, v tem primeru ni pretirano od stranke pričakovati, da bo dala pooblastilo odvetniku oziroma zaprosila za brezplačno pravno pomoč – dr. Aleš Galič, pravdni postopek, Zakon s komentarjem 1. knjiga. 14. točka str. 480.