Jedro

Če stranka izve za razlog izločitve po začetku dokazovanja, lahko zahteva izločitev tudi kasneje v ugovoru zoper izvedensko delo. V takih primerih ravna sodišče tako, kakor da bi bila izločitev izvedenca zahtevana že preden je izvedenec opravil svoje delo.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9. 12. 2021 zavrglo zahtevo tožene stranke (v nadaljevanju: toženec) za izločitev izvedenca A. A. 2. Toženec je v pritožbi uveljavljal pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlagal, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, podredno, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V pritožbi je navajal, da je pooblaščenec toženca po prejemu izvedeniškega mnenja po naključju ugotovil, da je izvedenec zaposlen kot direktor razvoja in aktuariata za premoženjska zavarovanja v Zavarovalnici A., ki je članica B., torej tožnika v tem postopku. Izvedenec je tako objektivno zainteresiran, da tožnik v tej pravdi uspe, saj tožnik tožencu rento izplačuje iz škodnega sklada, v katerega sredstva prispeva tudi delodajalka izvedenca, v kateri izvedenec zaseda eno od vodilnih delovnih mest. Izvedenec je potencialno zainteresiran tudi za spremembo ustaljene sodne prakse, da bi bila ta v zadevah ugotavljanja dejanske višine zavarovalnih vsot po predpisih obveznega zavarovanja v prometu bolj v korist zavarovalnicam in posledično v škodo oškodovancem. Sodišče prve stopnje je štelo predlog toženca za izločitev izvedenca kot prepozen, ker ga je ta podal šele po prejemu izvedeniškega mnenja, ob primerni skrbnosti pa bi se lahko že prej pozanimal, kje je izvedenec zaposlen. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo 247. člen ZPP, saj v šestem odstavku ta določa, da lahko stranka zahteva izločitev izvedenca tudi potem, ko je ta izvedeniško delo že opravil, če ta kasneje izve za razlog izločitve. Torej je odločilno, kdaj izve stranka za razlog izločitve, kar pa je pri odklonitvenih razlogih iz 6. točke 70. člena ZPP največkrat šele ob zaslišanju izvedenca. ZPP v šestem odstavku 147. člena ob opredelitvi ″ko izve″ ne predvideva raziskovalne ali poizvedovalne dolžnosti stranke glede izločitvenih razlogov. Sicer pa mora tudi sodišče ob izbiri izvedenca ravnati z določeno skrbnostjo tako, da ne izbere izvedenca, za katerega obstaja objektiven dvom v njegovo nepristranskost. Tako bi tudi sodišče moralo že ob določitvi izvedenca ob vpogledu v register ugotoviti, kje je ta zaposlen in tako ugotoviti vprašljivost njegove nepristranskosti v tem postopku. Sicer pa izločitveni razlog toženca ni bila zgolj izvedenčevega zaposlitev, ampak sama izvedenčevega pozicija v Zavarovalnici A. in njegovo strokovno znanje, ki je povezano prav s spornim vprašanjem v tem postopku. Izvedenec v Zavarovalnici A. vodi aktuarski oddelek, ki se ukvarja tudi s primeri izčrpanosti zavarovalnih vsot zavarovanj pri zavarovalnici. To pa vzbuja dvom v njegovo nepristranskost v konkretni zadevi. Izvedenec je profesionalno zainteresiran, da zavarovalnica oškodovancem izplačuje čim manjše zneske, zato pa je posledično zainteresiran za krojenje sodne prakse, ki ne bi bila v škodo interesom njegovega delodajalca. Zavrženje toženčevega predloga kot prepoznega tako pomeni kršitev po 8. točki 339. člena ZPP. Sicer pa se pritožuje tudi iz vseh ostalih pritožbenih razlogov in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

3. ZPP v petem odstavku 247. člena določa, da zoper sklep, s katerim se ugodi zahtevi za izločitev, ni pritožbe, zoper sklep, s katerim se zahteva zavrne, pa ni posebne pritožbe. V 363. členu ZPP določa, da je zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba, če ni v tem zakonu določeno, da ni pritožbe, če pa zakon izrecno določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo. Določila 247. člena ZPP, niti druga določila ZPP, ne vsebujejo določb, ki bi se nanašale na pritožbo zoper sklep o zavrženju zahteve za izločitev izvedenca. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pritožbo dopustilo. Zato je pritožbeno sodišče glede predložene pravočasne pritožbe toženca štelo, da je dovoljena ter jo obravnavalo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je predlog toženca za izločitev izvedenca, ki ga je vložil hkrati z ugovorom zoper (v izjavo predloženo) pisno izvedeniško mnenje izvedenca zavrglo kot prepozen, ker je štelo, da bi se toženec lahko z izločitvenim razlogom, da je izvedenec zaposlen pri Zavarovalnici A., saj je to zapisano že v javno objavljenem imeniku sodnih izvedencev, seznanil že po vročitvi sklepa o določitvi tega izvedenca z dne 27. 8. 2021. Zato pa je v vlogi z dne 26. 11. 2021 vloženo zahtevo za izločitev izvedenca, glede na določilo drugega odstavka 247. člena ZPP, štelo kot prepozno.

6. Že iz samega povzetka vsebine toženčevega predloga za izločitev izvedenca v vlogi z dne 26. 11. 2021 v točki 1 obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja resničnost toženčevih pritožbenih trditev, da toženec v predlogu za izločitev, ki ga je vložil v vlogi, s katero je tudi ugovarjal prejetemu izvedeniškemu mnenju izvedenca, kot izločitveni razlog ni navedel le izvedenčevo zaposlitev pri Zavarovalnici A., ampak tudi druge, pritožbeno sicer ponovno izpostavljene razloge1, s sklicevanjem na katere je tudi ugovarjal izvedeniškemu mnenju2.Torej je izločitev izvedenca utemeljeval tudi z razlogi, ki izhajajo iz izvedeniškega mnenja in s katerimi se je toženec lahko seznanil šele s prejemom pisnega izvedeniškega mnenja izvedenca. Pritožba tako utemeljeno izpostavlja, da sodišče ob presoji pravočasnosti njegove zahteve ni presojalo vseh zatrjevanih razlogov za izločitev ter prezrlo določilo šestega odstavka 247. člena ZPP. Toženec je namreč v vlogi z dne 26. 11. 2021 v roku, ki mu ga je sodišče določilo za podajo pripomb na predloženo izvedeniško mnenje izvedenca, ugovarjal mnenju, hkrati pa v zvezi s podanim izvedeniškim mnenjem izvedencu očital okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v njegovo nepristranskost in ki predstavljajo okoliščine, za katere toženec ob postavitvi izvedenca ni mogel vedeti. Če stranka izve za razlog izločitve po začetku dokazovanja, lahko zahteva izločitev tudi kasneje v ugovoru zoper izvedensko delo3. V takih primerih ravna sodišče tako, kakor da bi bila izločitev izvedenca zahtevana že preden je izvedenec opravil svoje delo (šesti odstavek 247. člena ZPP). Izpodbijana odločitev je tako materialnopravno zmotna.

7. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi toženca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V njem bo moralo podano zahtevo za izločitev izvedenca vsebinsko obravnavati, saj ima toženec pravico, da se njegova pravočasna zahteva za izločitev vsebinsko obravnava ne glede na to, če jo je morda podal tudi zaradi nestrinjanja z izvedenčevimi zaključki.

8. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Da je izvedenec zaposlen kot direktor razvoja in aktuariata za premoženjska zavarovanja v Zavarovalnici A. in tako zaseda eno vodilnih delovnih mest v največji slovenski zavarovalnici, ki je članica tudi tožeče stranke; da je zainteresiran, da tožnica v tem postopku uspe, da je slednja gospodarsko interesno združenje, katerega član je tudi izvedenčev delodajalec, da tožeča stranka rento tožencu izplačuje iz škodnega sklada, v katerega sredstva prispeva tudi Zavarovalnica A.; da je izvedenec potencialno zainteresiran tudi za spreminjanje sodne prakse na tem področju, da bi bila slednja v zadevah ugotavljanja dejanske višine zavarovalnih vsot bolj v korist zavarovalnicam in posledično v škodo oškodovancem, da je bil izvedenec v preteklosti več let zaposlen tudi pri pooblaščeni zavarovalnici tožnika. 2 Tako je z izpostavljanjem izvedenčevega tolmačenja pravne prakse in interpretacije določenih judikatov sodišča, kar naj izvedencu ne bi bilo postavljeno kot vprašanje, izvedencu očital vidno pristranskost, s katero bi naj poskušal vplivati na dosedanjo prakso sodišč in kar bi naj kazalo na izrazito nagnjenost v korist zavarovalnic. 3 Primerjaj Zobec J., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 486.