Jedro

Sodišče je v skladu z 253. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 tudi tisto, ki odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno ali tudi pisno pred obravnavo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, predlagateljema pa je dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 164,26 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

**Odločitev sodišča prve stopnje**

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se nadomesti soglasje nasprotnega udeleženca za izvedbo posla nujnih vzdrževalnih del na strehi večstanovanjske stavbe z ID znakom stavba 0000-920, in sicer v obsegu: a) odstranitev kritine, kleparskih izdelkov in lesenih letev v celoti; b) odstranitev sekundarne kritine in desk, obstoječe nosilne lesene konstrukcije (ali njenega večjega dela); c) dobava in montaža nosilne lesene strešne konstrukcije skupaj s frčado; d) izdelava opaža iz kosmatih desk, namestitev sekundarne kritine in letve; e) dobava in polaganje opečne kritine, zareznik, kleparski izdelki izvedeni v pocinkani pločevini (I. točki izreka sklepa). Odločilo je, da stroške izvedbe nujne sanacije, opisane v I. točki izreka sklepa, nosijo vsi etažni lastniki nepremičnine ID znak stavba 0000-920, skladno z višino njihovih solastniških deležev, torej predlagatelja A. A. in B. B. skupaj v deležu do 1/3 (vsak od njiju do 1/6) in nasprotni udeleženec C. C. v deležu do 2/3. **Povzetek pritožbenih navedb**

2. Nasprotni udeleženec izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da bo predlog predlagateljev v celoti zavrnilo, podredno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Navaja, da je sodišče prve stopnje v dokazne namene vpogledalo in prebralo zgolj zemljiškoknjižne izpiske, fotografije, izvid in mnenje izvedenca, vseh ostalih dokaznih predlogov, vključno z zaslišanjem nepravdnih strank, pa sodišče prve stopnje ni izvedlo. Poudarja, da mora biti v kontradiktornem postopku vsaki stranki omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in pravna naziranja, da se opredeli do navedb nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, vključno s postavljanjem vprašanj pričam in izvedencem, da se izjavi o rezultatih dokazovanja ter sploh o vsem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Najpomembnejši del postopka, v katerem se izraža načelo kontradiktornosti, je glavna obravnava. Nasprotni udeleženec ugotavlja, da mu tekom postopka niso bile zagotovljene zgoraj navedene temeljne pravice, saj je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep skoraj v celoti oprlo zgolj na izvedensko mnenje postavljenega izvedenca in mu povsem nekritično sledilo. Izvesti bi moralo tudi vse ostale predlagane dokaze, vsaj zaslišati stranke postopka in izvedenca, saj bi le na takšen način lahko ugotovilo, ali je izvedensko mnenje, na katerega se je sodišče v celoti oprlo, zares napravljeno verodostojno in prepričljivo. Sodišče prve stopnje tudi nikjer ne obrazloži, na podlagi česa je prišlo do zaključka, da je izvedensko mnenje podano verodostojno in prepričljivo. Zato ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo strank postopka oziroma nasprotnega udeleženca, je bilo s tem poseženo v pravico do izjave nasprotnega udeleženca. Tudi v tem delu sodišče prve stopnje svoje odločitve, da nasprotnega udeleženca ne bo zaslišalo, ni konkretno in vsebinsko pojasnilo. Nadalje, sodišče prve stopnje je imenovalo napačnega oziroma neustreznega izvedenca. Glede na predmet sodnega postopka bi moralo sodišče imenovati sodnega izvedenca s področja krovstva in kleparstva. Nasprotni udeleženec tekom postopka sicer ni nasprotoval imenovanemu izvedencu, saj je glede na zakonsko in ustavno zagotovljene pravice pričakoval, da bo z neposrednim zaslišanjem izvedenca lahko preizkusil. Posledično je sodišče prve stopnje povsem napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Nasprotni udeleženec je že tekom postopka pojasnil, da je streha povsem ustrezna. Sodišče ni izvedlo nobenega dokaza, ki ga je predlagal nasprotni udeleženec.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev ter povrnitev stroškov pritožbe.

**Presoja utemeljenosti pritožbe**

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V okviru pravice do enakega varstva pravic v postopku, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) mora biti v kontradiktornem postopku vsaki stranki oziroma udeležencu postopka omogočeno, da sodeluje v postopku in se izjavi o vsem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Sodišče prve stopnje je v zadevi dne 2. 3. 2021 opravilo narok (list. št. 27), ki se ga pravilno vabljeni nasprotni udeleženec ni udeležil. V nadaljevanju postopka je nasprotnega udeleženca zastopal kvalificirani pooblaščenec (odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči z dne 15. 6. 2021), ki je dne 4. 10. 2021 podal odgovor na predlog, v katerem postavitvi izvedenca, ki ga je sodišče prve stopnje pred tem že postavilo, ni nasprotoval, kot tudi ne izbiri izvedenca. Prav tako ni podal pripomb na prejeto izvedensko mnenje ali predlagal njegovega zaslišanja.

6. Sodišče na podlagi drugega odstavka 287. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) zavrne predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo in navede, zakaj jih je zavrnilo. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pojasnilo, da ostalih dokaznih predlogov, torej tudi zaslišanja strank, ni izvedlo, saj je štelo, da je po izvedbi dokazov z vpogledom v listine (zemljiškoknjižne izpiske in fotografije) in v izvedensko mnenje, stanje v zadevi dovolj razjasnjeno. Glede zaslišanja udeležencev je pojasnilo, da ne bi moglo privesti do drugačne odločitve v zadevi, kjer gre za pravno (pravilno: strokovno) vprašanje, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo upoštevaje strokovne ugotovitve iz izvedenskega mnenja. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zadostilo zahtevi, da obrazloženo navede, zakaj je zavrnilo nekatere predlagane dokaze. Pritrjuje tudi oceni, da je za razjasnitev strokovnih vprašanj v zadevi primeren dokaz z izvedencem gradbene stroke, udeleženci postopka bi sicer lahko izpovedali o tem, kakšno je stanje strehe v naravi, a da bi bilo to ugotovljeno napačno, pritožnik niti ne trdi.

7. Sodišče je v skladu z 253. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 tudi tisto, ki odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno ali tudi pisno pred obravnavo. Ustna podaja mnenja je namenjena razjasnitvi nejasnosti v mnenju oziroma njegovi dopolnitvi. Kot že navedeno, iz podatkov spisa izhaja, da nasprotni udeleženec po prejemu pisnega izvedenskega mnenja nanj ni podal nobenih pripomb. Prav tako pripomb ni podal na naroku, ki ga je sodišče opravilo dne 21. 1. 2022. Zaslišanja izvedenca tekom postopka nasprotni udeleženec ni predlagal. Višje sodišče zato nima pomislekov glede odločitve sodišča prve stopnje, da se opre na popolno pisno izvedensko mnenje, glede katerega je pojasnilo, da je izdelano v skladu s pravili znanosti in stroke ter po prepričanju sodišča prve stopnje verodostojno in prepričljivo, saj je izvedenec svoje ugotovitve podal strokovno in prepričljivo (s čimer se višje sodišče strinja). Ustna podaja torej glede na kvaliteto pisnega mnenja, ki je nasprotni udeleženec tekom postopka ni izpodbijal, ni bila potrebna. Nasprotni udeleženec, ob opisani predhodni pasivnosti v postopku, ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi šele z zaslišanjem izvedenca (ki ga, kot navedeno, ni predlagal), lahko preizkusil, ali ima ta ustrezno znanje in kompetence. Poleg tega, da ni podal pripomb na izvedensko mnenje, tudi v pritožbi vsebinsko ne navaja, v čem konkretno naj bi bilo mnenje nejasno ali pomanjkljivo.

8. Nasprotni udeleženec tekom postopka tudi ni nasprotoval izbiri področja, s katerega je sodišče prve stopnje postavilo izvedenca (gradbeništvo). Višje sodišče v zvezi s tem še ugotavlja, da iz imenika izvedencev, ki ga vodi Ministrstvo za pravosodje, izhaja, da ta vsebuje strokovno področje „gradbeništvo“, znotraj katerega so oblikovane posamezne podskupine, med drugim „gradbeništvo splošno“ in „tesarstvo in krovstvo“. V postopku postavljeni izvedenec D. D., univ. dipl. inž. gradb., je imenovan za področje gradbeništvo, podskupina „gradbeništvo splošno“, kjer je nedvomno zajeto strokovno področje krovstva1, poleg tega vprašanja, zastavljena izvedencu (sklep z dne 28. 9. 2023, list. št. 52) presegajo ozko področje krovstva in se raztezajo na področje gradbeništva. Nasprotni udeleženec v pritožbi tudi ni pojasnil, v čem je izbira izvedenca vplivala na mnenje v smislu, da je zato nejasno ali nepopolno. Višje sodišče zato nima pomisleka o primernosti postavljenega izvedenca.

9. Glede na vse povedano višje sodišče zaključuje, da je bila pravica nasprotnega udeleženca do sodelovanja v postopku ustrezno varovana. Sklep zaradi opustitve zaslišanj udeležencev postopka in izvedenca tudi nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogel preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), kot v pritožbi očita nasprotni udeleženec. Nenazadnje, nasprotni udeleženec kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje tudi ni uveljavljal, v pritožbi pa ni navedel, zakaj jih brez svoje krivde pred tem ni mogel navesti (286.b člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10. Ker pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je višje sodišče pritožbo na podlagi druge točke 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Posledično mora nasprotni udeleženec kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, v zvezi z 42. členom ZNP-1 ). Predlagatelja sta upravičena do povračila stroškov pritožbenega postopka. Za sestavo odgovora na pritožbo jima pripada 200 točke (tar. št. 24 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT), zvišano za 10% (prvi odstavek 7. člena OT) in materialni stroški v višini 2 % od skupne vrednosti storitve (tretji odstavek 11. člena OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR (13. člen OT), povečano za 22 % DDV (drugi odstavek 12. člena OT), znaša 164,26 EUR. Nasprotni udeleženec je dolžan predlagateljema povrniti stroške pritožbenega postopka v roku 15 dni od prejema te odločbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

1 Za specializirano področje „tesarstvo in krovstvo“ je imenovan le en izvedenec, kar dodatno kaže na to, da so strokovna znanja v zvezi s krovstvom zajeta tudi v skupini „gradbeništvo splošno“.