Up-864/14-7, Up-873/14-6, Up-900/14-5, Up-896/14-11

5. 11. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavnih pritožb družbe Interenergo, d. o. o., Ljubljana, samostojnega podjetnika Aleša Dušeja, s. p., Slovenska Bistrica, Vitomirja Vrečiča, Bodonci, in družbe Polans, d. o. o., Poljane nad Škofjo Loko, ki jih zastopa Lidija Kobe, odvetnica v Ljubljani, na seji 5. novembra 2015

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 95. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper:

– sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 336/2014 z dne 11. 9. 2014,

– sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 357/2014 z dne 24. 9. 2014,

– sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 341/2014 z dne 10. 9. 2014 in

– sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 377/2014 z dne 9. 10. 2014

se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki izpodbijajo v izreku navedeno določbo Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po kateri mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo. Zatrjujejo neskladje s pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave v zvezi z drugim odstavkom 15. člena Ustave, ker naj bi izpodbijana določba določala način uresničevanja te človekove pravice na nejasen in tehnično nedodelan način. Ker gre za postopkovno pravilo, bi morala po mnenju pobudnikov izpodbijana zakonska določba podrobno določiti, kaj obsega pojem "novo pooblastilo", podobno, kot to določa tretji odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Pobudniki namreč menijo, da bi morale biti postopkovne določbe tako jasne, da bi njihovo vsebino in namen razumeli brez uporabe teorij razlage pravnih norm.

2.Pobudniki vlagajo tudi ustavne pritožbe, s katerimi izpodbijajo sklepe Vrhovnega sodišča, s katerimi je to zavrglo njihove revizije, ker jim ni bilo priloženo novo pooblastilo odvetnika v skladu z drugim odstavkom 95. člena ZPP v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – v nadaljevanju ZUS-1). Menijo, da izpodbijani sklepi Vrhovnega sodišča kršijo njihovo pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave.

3.Ustavno sodišče ustavne skladnosti drugega odstavka 95. člena ZPP še ni presojalo. Je pa presojalo zakonsko posledico nespoštovanja tega pravila, ki je določena v petem odstavku 98. člena ZPP. Slednja določba v primeru nepredložitve novega pooblastila v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi predvideva takojšnje zavrženje vloge. Ustavno sodišče je odločilo, da z vidika skladnosti s človekovo pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave) to ni v neskladju z Ustavo, kolikor se zavrženje zaradi nepredložitve (novega) pooblastila odvetniku nanaša na postopek z revizijo (glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-277/09, Up-1333/09, U-I-287/09, Up-1375/09 z dne 14. 6. 2011, Uradni list RS, št. 58/11). Ob tem je ocenilo, da zahteva po predložitvi pooblastila ne pomeni nerazumne otežitve na poti do vsebinske presoje revizije ter da vložitev popolnega in pravilnega pooblastila za odvetnika kot pravnega strokovnjaka ne more biti pretirano zahtevno opravilo.[1] Ustavno sodišče je namreč že sprejelo stališče, da določitev obveznega zastopanja po odvetniku za postopek pred Vrhovnim sodiščem oziroma z izrednimi pravnimi sredstvi ni omejitev pravice do sodnega varstva, pač pa zgolj določitev načina njenega izvrševanja. Iz ustaljene presoje Ustavnega sodišča izhaja tudi, da v okviru pravice do sodnega varstva revizija kot izredno pravno sredstvo sama po sebi ni varovana in da varovanje v okviru te ustavne pravice pri urejenih možnostih dostopa do Vrhovnega sodišča obsega zgolj prepovedi postavljanja nerazumnih formalnih ovir, ki stranki ta dostop dejansko pretirano otežujejo.[2] Tudi iz drugih stališč Ustavnega sodišča izhaja, da sme zakonodajalec bistveno bolj poudariti odgovornost strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.[3] Peti odstavek 98. člena ZPP je z izpodbijano določbo vsebinsko povezan. Določbi, ki pomenita sankcijo in zapovedno normo (dispozicijo), tvorita celoto pravne norme. Če sankcija sama ni protiustavna, v istem obsegu presoje (torej glede na 23. člen Ustave) po logiki stvari tudi sama zapoved iz drugega odstavka 95. člena ZPP iz istih razlogov ne more biti protiustavna.

4.Kolikor pa pobudniki zgoraj očitano neskladje z Ustavo utemeljujejo tudi z očitki, da je izpodbijana določba tehnično nedodelana in nejasna, je v tem delu njihove navedbe treba razumeti kot očitek o neskladju te določbe z načeli pravne države iz 2. člena Ustave, zlasti s tistim izmed teh načel, ki zahteva jasnost in določnost pravnih norm. Ker gre za postopkovno določbo, bi morala biti ta po mnenju pobudnikov tako jasna, da za njeno razumevanje ne bi bilo treba uporabiti pravila pravne razlage. Pojem "novo pooblastilo" je res nedoločni pravni pojem. Vendar iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da uporaba predpisov vedno pomeni njihovo razlago. Predpis je v neskladju z Ustavo le takrat, kadar s pomočjo pravil o razlagi pravnih norm ne moremo priti do njegove jasne vsebine.[4] Zato tudi uporaba nedoločnih pravnih pojmov v predpisih sama po sebi ni v neskladju z Ustavo. Naloga pristojnega organa v primeru uporabe take pravne norme je, da v konkretnih primerih z uporabo metod razlage pravnih norm nedoločnemu pravnemu pojmu da vsebino, ki je skladna z Ustavo in zakonom.[5] Pristojni organ, to je v tem primeru Vrhovno sodišče, je v zvezi s pojmom "novo pooblastilo" že oblikovalo obširno in enotno sodno prakso,[6] ki je ta pojem napolnila. To sodno prakso je Vrhovno sodišče v konkretnih primerih, povezanih s to pobudo, upoštevalo. To prakso je pred letom 2007 upoštevalo tudi Ustavno sodišče na podlagi 6. člena ZUstS.[7]

5.Glede na gornje ugotovitve je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno drugega odstavka 95. člena ZPP zavrnilo kot očitno neutemeljeno (1. točka izreka).

6.Ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS, Ustavno sodišče ustavnih pritožb ni sprejelo v obravnavo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnik dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar in dr. Jadranka Sovdat. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Glej 15. točko obrazložitve v citirani odločbi.

[2]Prav tam, 10. in 13. točka obrazložitve.

[3]Glej več v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-74/14 z dne 17. 6. 2015, (Uradni list RS, št. 48/15), 19. točka obrazložitve.

[4]Glej npr. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-32/02 z dne 10. 7. 2003 (Uradni list RS, št. 73/03, in OdlUS XII, 71).

[5]Glej več v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-123/11 z dne 8. 3. 2012 (Uradni list RS, št. 22/12), glej tudi sklep Ustavnega sodišča št. U-I-181/05 z dne 5. 4. 2007.

[6]Taka zahteva oziroma ureditev velja že od uveljavitve ZPP sredi leta 1999.

[7]Glej npr. sklep Ustavnega sodišča št. Up-206/01 z dne 10. 4. 2003.