Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Pdp 1178/2014

ECLI:SI:VDSS:2015:PDP.1178.2014 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

odškodninska odgovornost delodajalca nezgoda pri delu
Višje delovno in socialno sodišče
19. februar 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Po navedbah v tožbi je do delovne nezgode prišlo, ko je tožniku pri opravljanju njegovih rednih delovnih nalog, pri dvigovanju palete s stroja, spodrsnilo na razmočenih in spolzkih tleh. Tožnik je v tožbi trdil, da je izgubil ravnotežje v trenutku, ko je v rokah držal paleto in hkrati je začutil močno in ostro bolečino v levem predelu boka. Paleta naj bi nenadoma zdrsnila proti njemu z delovnega stroja in ko jo je na hitro ujel oziroma zgrabil, da ne bi padla, se je poškodoval. Paleta, ki je predhodno že izpraznjena praznih steklenic (dimenzije 120 x 80 x 14,4 cm in teže 25 kg), ni nevarna stvar. Ročno odstranjevanje takšne palete v višini 60 cm ali 80 cm od tal, četudi je paleta mokra ali zaledenela in pri tem njena teža ne preseže 30 kg, ni nevarna dejavnost. Tožnikovo delo je bilo nadzor in upravljanje stroja za nakladanje in razkladanje zabojev. Gre za delo ob proizvodni liniji, ki je avtomatizirano in ne predstavlja povečane nevarnosti ali nevarne dejavnosti.

Če je do poškodbe dejansko prišlo na način, kot ga zatrjuje tožnik, da je sam dvignil in odstranil paleto s tekočega traku, je škoda tožniku nastala izključno zaradi ravnanja tožnika, ki ni upošteval navodil delodajalca, da je potrebno palete odstraniti s pomočjo sodelavca. S tem pa je tožnik kršil navodila delodajalca in pravila o varnem delu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo odškodninski zahtevek tožnika, saj ta ni zadostil dokaznemu bremenu glede protipravnega ravnanja prvotožene stranke in ni z zadostno mero prepričljivosti izkazal nastanka škode ter vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, ki je od toženih strank kot solidarnih dolžnikov zahteval plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 7.500,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 11. 2009 dalje do plačila in plačilo odškodnine za premoženjsko škodo v višini 330,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 10. 2010 dalje do plačila, vse v roku 8 dni, pod izvršbo (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan plačati stroške postopka prvotoženi stranki v višini 838,75 EUR, drugotoženi stranki pa 20,00 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in sicer zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Tožnik v pritožbi navaja, da je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita, saj med pravdnima strankama ni bilo sporno, da se je delovna nesreča zgodila dne 5. 11. 2009, na delovnem mestu „nadzor in upravljanje stroja za nakladanje in razkladanje zabojev“, na katerem je delal tožnik. V zaprti proizvodnji hali, kjer je v delovanju tekoči trak, polnilna linija za polnjenje pijač v steklenice, je zato prisotna v zraku vlaga, para, hlapi luga, zato so talne površine mokre in spolzke. Navedeno pa pomeni nevarno dejavnost oziroma nevarno stvar v smislu določbe 149. člena Obligacijskega zakonika. Po mnenju pritožbe je protispisen zaključek sodišča prve stopnje, da ni bilo dokazano nedopustno ravnanje, kot tudi da ni podane vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem in škodo, ki je nastala tožniku. Tožena stranka je bila dolžna zagotoviti varno delovno okolje, ki bi bilo prosto vseh negativnih vplivov, kot so vlaga, tresljaji, delo na višini itd., tako da do poškodbe sploh ne bi smelo priti oziroma bi moral biti sam delovni proces organiziran tako, da bi ustrezna delovna zaščita lahko tožnika vedno zavarovala pred poškodbami pri delu. Tožniku ni mogoče očitati krivde za nastalo škodo, tj. naklepa ali hude malomarnosti, temveč bi moralo sodišče prve stopnje zaključiti, da je do škode prišlo izključno zaradi pogojev in okoliščin delovnega procesa, ki je zelo naporen za delavce, ki delajo v takšnih delovnih pogojih, za tekočim trakom, kjer sama polnilna linija odreja način in intenziteto dela delavcev. Tožnik pa tudi meni, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP z izdajo izpodbijane sodbe zaradi protispisnosti zaključkov v sodbi, tako glede temelja odškodninske odgovornosti kot same višine. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa tudi ne bistvene kršitve določb postopka, na katere se sklicuje tožnik v pritožbi le pavšalno.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Za takšno kršitev bi šlo, če bi imela sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti. Sodba sodišča prve stopnje ima razloge o vseh odločilnih dejstvih in jo je mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh relevantnih dejstev, izvedlo pa je tudi vse bistvene dokaze. Obveznost sodišča je, da dokazne predloge strank oceni, pretehta njihovo relevantnost glede na zatrjevana dejstva in jih želi stranka s temi dokazi dokazati ter izvede le tiste dokaze, ki so bistvenega pomena za odločitev. Podana pa tudi ni bistvena kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, pri čemer pa tudi iz pritožbenih navedb ni razvidno, v čem naj bi bila zatrjevana t.i. protispisnost podana.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje glede vseh odločilnih dejstev ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. V tem sporu tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo utrpel na delu dne 5. 11. 2009. Po navedbah v tožbi je do delovne nezgode prišlo, ko je tožniku pri opravljanju njegovih rednih delovnih nalog, pri dvigovanju palete s stroja, spodrsnilo na razmočenih in spolzkih tleh. Tožnik je v tožbi trdil, da je izgubil ravnotežje v trenutku, ko je v rokah držal paleto in hkrati je začutil močno in ostro bolečino v levem predelu boka. Po trditvah tožnika je paleta nenadoma zdrsnila proti njemu z delovnega stroja in ko jo je na hitro ujel oziroma zgrabil, da ne bi padla, se je pri tem poškodoval. Tožnik je navajal, da je prvotožena stranka imela zavarovano svojo odgovornost pri drugotoženi stranki, zato je vložil tožbo zoper obe in uveljavljal plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo v znesku 7.830,00 EUR s pp.

7. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da v konkretnem primeru ni podana odškodninska odgovornost toženih strank, saj tožnik ni dokazal nedopustnega (protipravnega) ravnanja tožene stranke in vzročne zveze med nedopustnim (protipravnim) ravnanjem ter nastalo škodo. Zato je tožbeni zahtevek sodišče prve stopnje zavrnilo.

8. Pravna podlaga za odločanje o tožbenem zahtevku je podana v 184. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), ki določa, da mora delodajalec v primeru, če je delavcu pri delu ali v zvezi z delom povzročena škoda, delavcu škodo povrniti po splošnih pravilih civilnega prava. Obligacijski zakonik (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji) v 131. členu določa, da je dolžan povzročitelj škode le to povrniti, razen če dokaže, da je nastala brez njegove krivde (prvi odstavek), za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico, pa se odgovarja ne glede na krivdo (drugi odstavek).

9. Zmotno je pritožbeno stališče, da je odškodninska odgovornost toženih strank podana že zato, ker se je tožnik poškodoval pri izvajanju nalog iz pogodbe o zaposlitvi, pri čemer za okoliščine, ki jih je tožnik navajal v tožbi in katere naj bi predstavljale vir povečane nevarnosti oziroma nevarno dejavnost (mokra in spolzka tla, zaledenela paleta), tožnik ni predložil nobenih dokazov. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v konkretnem primeru ne gre za objektivno odškodninsko odgovornost toženih strank. EURO paleta, ki je predhodno že izpraznjena praznih steklenic (dimenzije 120 x 80 x 14,4 cm in teže 25 kg), ni nevarna stvar in tudi ročno odstranjevanje takšne palete v višini 60 cm ali 80 cm od tal, četudi je paleta mokra ali zaledenela in pri tem njena teža ne preseže 30 kg, ni nevarna dejavnost. Tožnikovo delo je bilo torej „nadzor in upravljanje stroja za nakladanje in razkladanje zabojev“. Gre za delo ob proizvodnji liniji, ki je povsem avtomatizirano in kot tako ne predstavlja povečane nevarnosti ali nevarne dejavnosti.

10. Priča A.A. je izpovedal, da delo poteka tako, da ročno poseganje v avtomatiziran sistem dela ni potrebno, vendar pa je bilo med strankama nesporno oziroma sta toženi stranki tudi priznali, da se je izjemoma izvajalo ročno odstranjevanje palet, vendar je v takih primerih veljalo navodilo tožene stranke, da se paleta odstrani ob sodelovanju dveh delavcev. Toženi stranki sta trdili, da je bil delovni proces in delovno okolje ter način dela tožniku dobro poznan, zato bi moral tožnik, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, za dvig oziroma fizično odstranitev palete, v kolikor jo je tožnik tudi dejansko odstranil, poiskati pomoč sodelavca, česar pa tožnik v konkretnem primeru ni storil, niti tega ni trdil. Četudi je bila paleta v času dogodka zasnežena in zaledenela, navedeno še ne pomeni, da bi šlo za opravljanje dela s povečano nevarnostjo oziroma je takšno nevarnost povzročil tožnik s svojim opustitvenim ravnanjem, ker palete ni dvignil s pomočjo sodelavca.

11. Okoliščine, ki jih je tožnik izpostavljal v svojih pisnih vlogah glede mokrih in spolzkih tal, ki bi naj bila eden izmed vzrokov za nastalo škodo, so se kasneje v dokaznem postopku izkazale za povsem irelevantne, saj jih tožnik, ko je bil zaslišan kot stranka, sploh ni omenil in prav tako tožnik ni prerekal trditev prvotožene stranke v odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah, da na tleh, kjer je tožnik delo opravljal, ni mastnih madežev ter politih tekočin, zato tla tudi niso spolzka. Glede na navedeno se tudi pritožbeno sodišče strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ni moč govoriti o dejavnosti, ki jo kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod nadzorom (nevarni dejavnosti).

12. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ni podana niti subjektivna oziroma krivdna odškodninska odgovornost toženih strank, saj tožnik ni zadostil svoji dokazni podlagi. Tožnik je sicer v svojih pisnih vlogah trdil, da prvotožena stranka ni poskrbela za čiščenje tal in prezračevanje delovnega prostora ter da so bila tla v proizvodnji hali vlažna in spolzka, torej da prvotožena stranka ni zagotovila varnih delovnih pogojev, vendar teh svojih trditev ni podkrepil z nobenim relevantnim dokazom, iz katerega bi izhajala resničnost tožnikovih zatrjevanj. Tožnik je zaslišan kot stranka, izpovedal, da je dne 5. 11. 2009 delal v popoldanski izmeni in ob 17,00 uri je po traku stroja prišla zaledenela in zasnežena paleta in ker je stroj takšno paleto zaznal, se je ustavil. Tožnik je izpovedal, da je paleto, ki je bila težka približno 30 kg, potegnil na rob, nato pa je paleto dvignil in jo hotel vreči na tla, takrat pa ga je v predelu levega boka zabolelo (uščipnilo). Poklical je nadrejenega delavca in mu povedal, da mu je slabo, da ga boli in da mu gre na bruhanje. Tožnik torej ni izpovedal, da bi do poškodbe prišlo zaradi mokrih in poledenelih oziroma razmaščenih tal v proizvodnji hali, ker prvotožena stranka ni zagotovila varnih delovnih pogojev.

13. Obratno pa je tožena stranka dokazala, da ji ni mogoče očitati protipravnosti, torej da ni zagotovila varnega dela. Tožena stranka je z listinsko dokumentacijo dokazala, da je bila strojna linija redno pregledana, nazadnje dne 23. 4. 2009, ter da je bil tožnik seznanjen z navodili za delo in je na tem delovnem mestu delal že več let, pri čemer je bil poučen iz varstva in zdravja pri delu in je dne 4. 12. 2008 opravil preizkus znanja iz varstva pri delu.

14. Če je do poškodbe dejansko prišlo na način, kot ga zatrjuje tožnik, da je sam dvignil in odstranil paleto s tekočega traku, je škoda tožniku nastala izključno zaradi ravnanja tožnika, ki ni upošteval navodil delodajalca, da je potrebno palete odstraniti s pomočjo sodelavca. S tem pa je tožnik kršil navodila delodajalca in pravila o varnem delu.

15. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek tožnika, saj tožnik ni zadostil svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede protipravnega ravnanja prvotožene stranke in prav tako tožnik ni z zadostno mero prepričljivosti izkazal nastanek škode, posledično v konkretnem primeru tudi ni dokazal vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo. Tožnik je v pritožbi izrecno navedel, da je imel v času nesreče na sebi delovno obleko in obutev, zato prvotoženi stranki ni mogoče očitati, da ni poskrbela za varno delo svojih delavcev, v skladu s prvim odstavkom 43. člena ZDR. Posledično pa prvotoženi stranki tudi ni mogoče očitati krivdne odgovornosti.

16. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP. Tožnik s svojo pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia