10. 7. 2006

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. ob Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 29. junija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 486/2004 z dne 11. 11. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 113/2004 z dne 7. 4. 2004 in s sodbo Okrajnega sodišča v Velenju št. P 147/2003 z dne 4. 11. 2003 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je pritožnica (v pravdi tožnica) po razvezi zakonske zveze od bivšega zakonca zahtevala plačilo preživnine v znesku 30.000 SIT mesečno od 1. 5. 2003 dalje. Zoper prvostopenjsko sodbo je pritožnica vložila pritožbo. Višje sodišče je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožnica je nato vložila tudi revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na oceno, da pritožnica ni "nepreskrbljeni zakonec" po 81. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. – v nadaljevanju ZZZDR). Vrhovno sodišče pa je opozorilo še na tedaj uveljavljeno stališče sodne prakse, po katerem je bilo uveljavljanje preživninskega zahtevka na podlagi 81. člena ZZZDR možno po končanem razveznem postopku le, če ga zakonec ni uveljavil v razveznem postopku iz upravičenih razlogov (ter ob izpolnjenih nadaljnjih pogojih, da ga je uveljavljal takoj po tem, ko je bil razvezni postopek končan, in da so okoliščine, na katere je zakonec opiral svoj zahtevek, obstajale že v času sodbe o razvezi zakonske zveze). Kot je ugotovilo Vrhovno sodišče, je pritožnica kot upravičen razlog za neuveljavljanje preživninskega zahtevka v razveznem postopku navajala obstoj dogovora, po katerem naj bi ji bivši zakonec obljubil, da ji bo pomagal pri vzdrževanju hiše in pri delu na njivi, pozneje pa te obljube ni izpolnil. Glede na ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, da pritožnica obstoja takega dogovora ni izkazala niti kot verjetnega, je Vrhovno sodišče presodilo, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen niti prvi od pogojev za uveljavljanje preživninskega zahtevka po končanem razveznem postopku.

Pritožnica v ustavni pritožbi nasprotuje navedeni odločitvi sodišč. Zatrjuje kršitev pravice do osebnega dostojanstva in varnosti in jo utemeljuje s trditvijo, da ima pravico do dostojnega življenja, ki pa si ga s sredstvi, s katerimi razpolaga, ne more zagotoviti. Po mnenju pritožnice je ocena sodišč, da je ni mogoče šteti kot nepreskrbljenega zakonca, arbitrarna. Pritožnica je prepričana, da so sodišča nepravilno ocenila njeno premoženjsko stanje. Izraža tudi nestrinjanje s pogoji, ki jih je Vrhovno sodišče upoštevalo kot predpostavke, ki bi morale biti izpolnjene, da bi pritožnica lahko uveljavljala preživninski zahtevek po razvezi zakonske zveze. Po njenem mnenju ti pogoji v ZZZDR niso predpisani in zato sodišče utemeljenosti tožbenega zahtevka ne bi smelo presojati z vidika izpolnjevanja teh pogojev. Pritožnica meni, da pomeni takšno pogojevanje kršitev 53. člena Ustave, pa tudi kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave). Predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

B.

3.Navedbe pritožnice, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe prava. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti.

4.Z očitkom, da je stališče sodišč, po katerem pritožnica ni "nepreskrbljeni zakonec" po 81. členu ZZZDR, arbitrarno, pritožnica uveljavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Oceno arbitrarnosti odločitve lahko Ustavno sodišče izreče le v primeru, ko sodišče odločitve sploh ne utemelji s pravnimi argumenti, zaradi česar je utemeljen sklep stranke, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, pač pa na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega pa izpodbijanim sodbam ni mogoče očitati. Tako sodišče prve stopnje kot tudi Višje sodišče sta z razumnimi pravnimi argumenti utemeljili, zakaj sta šteli, da pritožnica ni nepreskrbljeni zakonec po 81. členu ZZZDR. Tem argumentom je pritrdilo tudi Vrhovno sodišče, ki je sicer upoštevalo še drug vidik, tj. da je načeloma mogoče nepreskrbljenemu zakoncu na njegovo zahtevo prisoditi preživnino le s sodbo, s katero se zakonska zveza razveže. V pravilnost stališč, na katerih temeljijo izpodbijane sodbe, se Ustavno sodišče ne more spuščati.

5.Neutemeljen je tudi pritožničin očitek, da ji je z izpodbijanimi sodbami kršena pravica do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave). Zgolj z zavrnitvijo tožbenega zahtevka za plačilo preživnine sodišča niso mogla kršiti navedene ustavne pravice.

6.V zvezi z očitkom pritožnice, da Vrhovno sodišče njenega zahtevka ne bi smelo pogojevati s predpostavkami, ki v ZZZDR niso predpisane, velja pojasniti, da je bilo stališče sodne prakse, ki ga je upoštevalo Vrhovno sodišče, za pritožnico ugodnejše od tistega, ki je izhajalo iz samega besedila tedaj veljavnega 81. člena ZZZDR. Ta je namreč določal, da sodišče odloči o preživninskem zahtevku nepreskrbljenega zakonca "s sodbo, s katero se zakonska zveza razveže", kar pomeni, da iz samega zakonskega besedila niti ni izhajala možnost za kasnejše uveljavljanje preživninskega zahtevka. Pritožničin očitek, da pomeni takšno pogojevanje kršitev 53. člena Ustave, ki v drugem odstavku določa, da zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej ureja zakon, je torej neutemeljen.

7.Neutemeljen je tudi očitek pritožnice o kršitvi pravice iz 23. člena Ustave. Pravica do sodnega varstva je namreč ustavno procesno jamstvo, ki zagotavlja pravico do meritorne odločitve, do takšne odločitve pa je v obravnavani zadevi prišlo.

8.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić