Jedro

Aktivna legitimacija za izbrisno tožbo je priznana osebam, ki imajo na nepremičnini stvarno ali obligacijsko pravico. Pogodba učinkuje v relativnem razmerju. Pravno korist od uveljavljanja ničnosti ima pogodbena stranka, tretja oseba pa v primeru, če bi se vzpostavilo takšno zemljiškoknjižno stanje, ki bi ji na podlagi listin, s katerimi razpolaga, ali na podlagi uresničitve izpolnitvenega zahtevka omogočilo vpis v zemljiško knjigo. Imetniku terjatve v primerih, ko ne zasleduje vpisa svoje pravice v zemljiško knjigo, ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev ničnostne tožbe, kumulirane z izbrisno tožbo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I., III. in IV. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev (delne) ničnosti pogodbe o preužitku SV 508/2018 z 20. 8. 2018, sklenjene med A. A. kot preužitkarico in B. B. kot prevzemnikom, kolikor se nanaša na nepremičnine parc. št. 2740/6, 2740/8, 2742 in 2743/6, vse k. o. ... (I./1. točka izreka). Zavrnjen je bil zahtevek na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice drugega toženca B. B. pri prej navedenih nepremičninah (I./2. točka izreka) kot tudi zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (I./3. točka izreka). Ugodeno pa je bilo podrejenemu tožbenemu zahtevku: prvi toženki A. A. je bilo naloženo, da tožniku plača 8.972 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 8. 2018 do plačila (II. točka izreka). Tožnik je dolžan drugemu tožencu povrniti 1.109,10 EUR stroškov pravdnega postopka (III. točka izreka), medtem ko tožnik in prva toženka A. A. nosita vsak svoje stroške pravdnega postopka (IV. točka izreka).

2.Tožnik s pritožbo izpodbija odločitev v zavrnilnem delu. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da njegovemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

V pritožbi poudarja, da je prva toženka tožbeni zahtevek pripoznala. Nedvomno ima pravni interes za ugotovitev ničnosti pogodbe o preužitku. Ta je v tem, da je dedič prve toženke. Odločitev izpodbija tudi v stroškovnem delu.

3.Pritožba je bila vročena obema tožencema in oba sta nanjo podala odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnik je zahteval ugotovitev delne ničnosti pogodbe o preužitku, ki sta jo sklenila prva toženka (njegova mati) in drugi toženec glede parcel 2740/6, 2740/8, 2742 in 2743/6, vse .... Zatrjuje, da je prva toženka lastninsko pravico že prenesla nanj, nato pa razpolagala z že odsvojenimi nepremičninami, kar predstavlja kršitev moralnih norm. Nedopusten je tudi nagib za sklenitev pogodbe z drugim tožencem: toženkin namen je bil, da drugemu tožencu s prenosom zagotovi možnost kandidiranja za nepovratna sredstva. Vsebina posla ni ustrezala pravi volji strank; ta je bila le v začasnem prenosu lastništva. Zato je bila pogodba sklenjena navidezno in je brez pravnega učinka.

6.Tožnik je postavil primarni zahtevek, s katerim je uveljavljal delno ničnost pogodbe o preužitku, neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na drugega toženca, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ter izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega bi se vpisal kot lastnik nepremičnin. Primarne zahtevke je sodišče v celoti zavrnilo. Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila je bil zavrnjen že v prvem sojenju 17. 2. 2023. Pritožbeno sodišče je 14. 6. 2024 odločitev v tem delu s sodbo in sklepom II Cp 1107/2023 potrdilo.

7.Tožnik je s podrejenim zahtevkom uveljavljal plačilo zneska v višini 8.972 EUR, kolikor je plačal za sporne nepremičnine. Sodišče je materialnopravno podlago našlo v določbah o neupravičeni obogatitvi in zahtevku ugodilo. Ta del je pravnomočen, ker se nobena od strank zoper njega ni pritožila.

8.Tožnikova pritožbena zatrjevanja, da je prva toženka tožbeni zahtevek v celoti pripoznala, ne morejo imeti želene teže. Prva toženka je postavljena pod skrbništvo, njena skrbnica pa pripoznave ni odobrila. Zato je - kot je bilo že pojasnjeno v sodbi pritožbenega sodišča II Cp 1107/2023 s 14. 6. 2024 - tožnikovo sklicevanje na pripoznavo neutemeljeno.

9.Pritožbeno sodišče sprejema razlogovanje izpodbijane sodbe, da tožnik nima pravnega interesa za ugotovitev delne ničnosti pogodbe o preužitku in za izbrisno tožbo. Aktivna legitimacija za izbrisno tožbo je priznana osebam, ki imajo na nepremičnini stvarno ali obligacijsko pravico. Pogodba učinkuje v relativnem razmerju. Pravno korist od uveljavljanja ničnosti ima pogodbena stranka, tretja oseba pa v primeru, če bi se vzpostavilo takšno zemljiškoknjižno stanje, ki bi ji na podlagi listin, s katerimi razpolaga, ali na podlagi uresničitve izpolnitvenega zahtevka omogočilo vpis v zemljiško knjigo. V sodbi je zavzeto pravilno pravno stališče, da imetniku terjatve v primerih, ko ne zasleduje vpisa svoje pravice v zemljiško knjigo, ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev ničnostne tožbe, kumulirane z izbrisno tožbo.

10.Tožnik je podal zelo konfuzno trditveno podlago in ni uspel izkazati, da bi imel na spornih nepremičninah kakšno obligacijsko/stvarno pravico. Okoliščina, da je potomec toženke in da bi po njeni smrti lahko dedoval oz. dosegel poplačilo v zapuščinskem postopku, pa glede na utrjeno sodno prakso1 ne upravičuje njegove aktivne legitimacije.

11.Pritožba je neutemeljena tudi v stroškovnem delu. Pravdne stroške drugega toženca B. B. je sodišče odmerilo ob upoštevanju predloženega stroškovnika. V točki 19 obrazložitve jih je podrobno pojasnilo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odmera pravilna. Napravljena je v skladu z veljavno Odvetniško tarifo ter določbama 154. in 155. člena ZPP. Bistveno je, da je drugi toženec vlogo, ki ji pritožba oporeka veljavo, vložil in da ga je zastopala pooblaščenka. Tožnikova ocena, da je bilo pooblaščenkino zastopanje nepotrebno, ni z ničemer utemeljena. Zato je drugi toženec upravičen do povračila priglašenih pravdnih stroškov.

12.Glede na pojasnjeno in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe ni našlo kršitev določb procesnega in materialnega prava, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP). Toženca pa nosita svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z vsebino odgovora nista pomembno prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča (1. odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Primerjaj I Cp 636/2018, II Ips 121/2015, I Cp 80/2022, II Cp 202/2022, I Cp 372/2021 in druge.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 86, 88, 190 Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 243 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 155

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.