Jedro

Neutemeljene so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na priznanje nagrade izvedencu za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - zdravstvenega kartona.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu specialistu psihiatru za podano izvedensko mnenje z dne 29. 6. 2022 priznalo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 669,12 EUR. Plačilo izvedenine je naložilo toženi stranki.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo in napačno uporabilo materialno pravo, in sicer tretji odstavek 37. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Pravilnik),1 ki določa, da obseg študija spisa po tem členu (torej 51,00 EUR za obseg do 50 strani) obsega tudi priloge, ki jih je treba proučiti za izdelavo izvida in mnenja. Sodišče je namreč zdravstveni karton štelo kot dodatno dokumentacijo po 38. členu Pravilnika in še to kot zelo obsežno gradivo (do 300 strani). Tožena stranka tudi same obsežnosti kartona ne more preveriti in dodatno navaja, da tudi ni mogoče kar pavšalno šteti vsake listine v kartonu tudi za desetletja nazaj. Po mnenju tožene stranke je zdravstveni karton del študija spisa. Vse listine specialistov, ki so vsebinsko potrebne za odločanje, so dejansko že v upravnem spisu. Zdravstveni karton lahko obsega le dodatne zapise osebnega zdravnika, ki pa medicinsko ni imel take teže kot mnenja specialistov. Tudi izvedenec se pri svojem mnenju ne sklicuje na zapise osebnega zdravnika ali izvedencev za desetletja nazaj, kar bi kazalo na natančnejšo proučitev listin v kartonu oziroma bi na njih temeljilo mnenje. Izvedencu tudi ne bi bilo potrebno proučiti vse dokumentacije za tridesetletno obdobje, temveč bi lahko zgolj "preletel" dokumentacijo, tako da bi si ustvaril vtis o pacientu oziroma tožnici. Družinsko anamnezo in ostale podrobnosti pa si je izvedenec pridobil ob osebnem pregledu, kjer se je pogovoril s tožnico. Glede na podano izvedensko mnenje tožena stranka tudi meni, da le-to ni tako izjemno zahtevno, da bi izvedenec moral posebej za konkreten primer študirati dodatno strokovno literaturo, novosti ali kaj drugega, specifičnega za ta primer. Po mnenju tožene stranke gre za "rutinski" primer, kar pomeni, da ne odstopa od drugih običajnih primerov presojanja bolniškega staleža. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zniža vrednost priznane nagrade ter posledično nadomestila za stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)2 pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je razčistilo dejansko stanje ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. VIII Ps 279/2022 z dne 25. 5. 2022 postavilo sodnega izvedenca specialista psihiatra. Naložilo mu je, da prouči dokumentacijo v sodnem in upravnem spisu ter prouči tudi tožničin zdravstveni karton, ki naj ga sam pridobi pri tožničini osebni zdravnici. Izvedenec je 29. 6. 2022 sodišču posredoval pisno izvedensko mnenje in priložil tudi stroškovnik za opravljeno delo. Sodišče je izvedencu priznalo 51,00 EUR za študij spisa pri obsegu do vključno 50 strani (sodni spis s prilogami in upravni spis), 153,00 EUR za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - zdravstvenega kartona (v obsegu od 201 do 300 strani), 102,00 EUR za osebni pregled tožnice v trajanju do dveh ur in 350,00 EUR za pisno izdelavo zahtevnega mnenja. Skupaj tako 656,00 EUR. Priznalo je tudi 2 % materialnih stroškov.

6. Glede na pritožbene navedbe je sporno, ali je sodišče sodnemu izvedencu utemeljeno priznalo 153,00 EUR za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - zdravstvenega kartona. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da gre v tem primeru za priloge k spisu. Sodišče je izvedencu posredovalo tako sodni kot upravni spis (ki sta obsegala do 50 strani). Je pa izvedenec skladno z napotki sodišča sam pridobil tudi zdravstveni karton, za katerega v pisno podanem izvedenskem mnenju navaja, da je zelo obsežen, vendar pa zgledno urejen. Kot navaja v stroškovniku, zdravstveni karton obsega od 201 do 300 strani, čemur je sledilo tudi sodišče prve stopnje. Je pa ta podatek sodišče štelo kot pravilen in glede na priglašeno postavko tudi pravilno priznalo nagrado iz tega naslova. Pritožbeno sodišče tako odločitev sprejema, saj tudi tožena stranka ni predložila nobenega podatka, iz katerega bi izhajalo, da je obseg zdravstvenega kartona, ki se nahaja pri osebnem zdravniku tožnice, številčno manj obsežen.

7. Glede pritožbenih navedb, da bi sodni izvedenec lahko določene medicinske dokumente v zdravstvenem kartonu zgolj "preletel" ter da mu ne bi bilo potrebno upoštevati dokumentacije za daljše obdobje, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je sodišče postavilo sodnega izvedenca iz razloga, da pridobi strokovno mnenje, saj samo ne razpolaga z medicinskim znanjem. Sodišče je izvedencu prepustilo, da presodi, katera dokumentacija je odločilna za podajo mnenja. Izvedenec v izvedenskem mnenju omenja dokumentacijo, ki jo je proučil (tudi za starejše obdobje). Očitno je menil, da je potrebno zadevo presoditi širše, kot pa si to tolmači tožena stranka. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je izvedenec opravil izvedensko delo v okviru naloge, ki mu jo je zaupalo. Pritožbeno sodišče s tako presojo soglaša. V tem primeru so torej neutemeljene pritožbene navedbe, ki se nanašajo na priznanje nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - zdravstvenega kartona v višini 153,00 EUR.

8. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe glede zahtevnosti podanega izvida in mnenja. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi uporabilo določbo prvega odstavka 40. člena Pravilnika, kjer je določeno, da za pisno izdelavo izvida in mnenja pripada sodnemu izvedencu 350,00 EUR. Priznalo mu je torej osnovni znesek po prvem odstavku 40. člena Pravilnika. Pritožba tako neutemeljeno uveljavlja, da naj bi sodišče priznalo nagrado za izjemno zahtevno delo. Sodišče ni ugotovilo niti da gre za zelo zahtevno mnenje, za katero bi izvedencu šla nagrada v višini 525,00 EUR, niti za izjemno zahtevno mnenje, za katero bi mu pripadala nagrada v višini 582,00 EUR. Niti sam izvedenec nagrade v taki višini ni priglasil. Priglasil je nagrado v višini 350,00 EUR, torej osnovno nagrado, katero mu je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno priznalo.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 84/2018 in 148/2021. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.