Jedro

Ker v predloženih upravnih spisih zadeve ni nobenega uradnega dokumenta ali drugega relevantnega dokazila, iz katerega bi izhajalo, kolikšno mesečno preživnino za svojo hčerko tožnik dejansko plačuje, je ostalo dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba RS, Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. Bpp 413/2011-2 z dne 13. 7. 2011 se odpravi in se zadeva vrne Organu za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. P 176/2011. Iz obrazložitve izhaja, da prosilec ne izpolnjuje dohodkovnega cenzusa iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 -UPB1 ter 23/08) v povezavi z ustreznimi določbami Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Ur, list RS št. 3/07- UPB2 s spremembami). Prosilec je prijavljen v gospodinjski skupnosti skupaj s svojimi starši, A.A. in B.B., ter z bratom C.C. Kljub temu pa ga je treba šteti kot samsko osebo v smislu 23. člena ZBPP, saj je starejši od 26 let in ga starša nista več dolžna preživljati. V obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je prejel plačo v povprečnem mesečnem znesku 632,27 EUR neto, plačuje pa preživnino za svojo mladoletno hčerko D.D. v mesečnem znesku 41,21 EUR. Iz navedenega izhaja, da znaša njegov povprečni mesečni dohodek 591,06 EUR. Ta znesek pa presega znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 459,04 EUR, kar pomeni, da ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker torej prosilec ne izpolnjuje finančnega pogoja po določbah ZBPP, se Organu za brezplačno pravno pomoč ni bilo več potrebno ukvarjati s premoženjskim in vsebinskim pogojem in je bilo potrebno prošnjo zavrniti.

Tožnik v laično napisani tožbi prereka dejanske ugotovitve v izpodbijani odločbi glede njegovega dohodka v 3- mesečnem obdobju. Navaja, da je z dnem 10. 6. 2011 prekinil delovno razmerje in se kot redni študent vpisal na Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Maribor. Tako od tega dne dalje ne prejema več plače, česar Organ za brezplačno pravno pomoč ni upošteval. Prav tako je Organ za brezplačno pravno pomoč nepravilno ugotovil, da za mladoletno hčerko D.D. plačuje preživnino v višini 41,21 EUR mesečno, saj dejansko plačuje mesečno preživnino v višini 80,00 EUR. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je Organ za brezplačno pravno pomoč pravilno ugotovil tožnikov mesečni lastni dohodek za zadnje tri mesece pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč, saj so po tožbenih ugovorih previsoko ugotovljeni dohodki in prenizko ugotovljen znesek preživnine, ki jo tožnik v istem obdobju mesečno plačeval za svojo hčerko.

V 13. členu ZBPP je določeno, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine, brez škode za svojo socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (minimalni dohodek). Glede na določilo 22. člena ZSV, je znašal osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 7. 2010 dalje 229,52 EUR, dvakratnik tega zneska pa znaša 459,04 EUR. Lastni dohodek v znesku 459,04 EUR torej v obravnavanem primeru predstavlja limit (mejni znesek) ki pomeni prag za upravičenost oziroma neupravičenost določene osebe do brezplačne pravne pomoči. Po 27.a. členu ZSV se kot lastni dohodek upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje za BPP.

Organ za brezplačno pravno pomoč je v izpodbijani odločbi ugotovil, da je prosilec v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prejel plačo v povprečnem mesečnem znesku 632,27 EUR neto, za hčerko pa da plačuje preživnino v mesečnem znesku 41,21 EUR, kar pomeni, da znaša njegov povprečni mesečni lastni dohodek 591,06 EUR. Obema navedenima ugotovitvama pa tožnik ugovarja. Trdi, da je njegov mesečni lastni dohodek za zadnje tri mesece pred vložitvijo prošnje za BPP nižji, ker mu je 10. junija prenehalo delovno razmerje zaradi česar v tem mesecu ni več dobil cele plače (česar Organ za BPP ni upošteval) in da ne plačuje mesečno preživnino v ugotovljeni višini 41,21 EUR, ampak v višini 80,00 EUR mesečno.

V dokumentaciji upravnega spisa zadeve (priloge k BPP 413/2011) je med drugim kopija obrazca odjave podatkov o pokojninskem, invalidskem in zdravstvenem zavarovanju ter kopije tožnikovih plačilnih listov (prejete plače) za mesece marec, april in maj 2011. Iz prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v upravnih spisih zadeve pa med drugim izhaja, da je bila vložena dne 1. 7. 2011, da je tožnik študent, da plačuje preživnino 80,00 EUR in da je redno vpisan na Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Maribor.

Glede na to, da je torej tožnik prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložil v mesecu juliju 2011 (1. julija) bi torej moral organ za brezplačno pravno pomoč pri ugotavljanju njegovega lastnega mesečnega dohodka upoštevati dohodke za predhodne tri mesece, torej za mesece april, maj in junij 2011. V predloženih upravnih spisih zadeve pa plačilne liste ali kakega drugega dokazila o tožnikovih dohodkih za mesec junij 2011 ni, iz česar bi izhajalo, da so bili upoštevani tožnikovi dohodki za mesec marec (neupravičeno), niso pa bili upoštevani dohodki za mesec junij (tudi neupravičeno). Do tožnikovih navedb in predloženih dokazov v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, iz katerih izhaja, da je študent (in da torej ni več zaposlen), da je v mesecu juniju 2011 prenehal z delovnim razmerjem (v upravnih spisih je odjavni list) in da plačuje mesečno preživnino v višini 80 EUR, se Organ za BPP ni opredelil, niti ni navedel, na katerih podatkih in dokazih konkretno temeljijo te njegove ugotovitve.

Zato je tožbeni ugovor, da tožnikov lastni mesečni dohodek v izpodbijani odločbi ni bil pravilno ugotovljen (oziroma da je bil ugotovljen previsoko) utemeljen v tem smislu, da dejansko in pravno stanje zadeve glede tega po presoji sodišča ni popolno ugotovljeno in obrazloženo v izpodbijani odločbi. V kolikor je organ za BPP kot relevantne mesečne dohodke upošteval dohodke od marca do maja (junija pa ni upošteval), prošnja za BPP pa je bila vložena julija 2011, to pomeni nepravilno uporabo prava, zaradi česar je bilo potem dejansko stanje v tem pogledu nepopolno ali nepravilno ugotovljeno.

Prav tako je nepopolno ugotovljeno in obrazloženo dejansko stanje glede višine preživnine, ki jo tožnik mesečno plačuje za svojo hčerko. Tožnik je namreč v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel, da plačuje preživnino v višini 80,00 EUR mesečno, organ za brezplačno pravno pomoč pa je v izpodbijani odločbi ugotovil, da tožnik mesečno plačuje preživnino v višini 41,21 EUR. V predloženih upravnih spisih zadeve ni nobenega uradnega dokumenta ali drugega relevantnega dokazila iz katerega bi izhajalo, kakšno mesečno preživnino za svojo hčerko tožnik dejansko plačuje (v kakšnem znesku), tožbi pa je tožnik (med drugim) priložil tudi tri kopije potrdil, ki jih je izdala banka dne 1. 9. 2011 in iz katerih izhaja, da je tožnik dne 14. 6. 2011 nakazal oziroma torej plačal preživnino v znesku 160,00 EUR, dne 25. 7. 2011 80,00 EUR in dne 29. 8. 2011 tudi 80,00 EUR. Navedena potrdila sicer ne dokazujejo kolikšno mesečno preživnino je tožnik dejansko plačeval v relevantnem obdobju (treh mesecev pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč), vendar pa dejansko stanje zadeve tudi v tem pogledu ni popolno ugotovljeno. Ob tem, ko je tožnik v prošnji za BPP izrecno navedel, da plačuje preživnino v višini 80 EUR, Organ za BPP ni utemeljil svoje (drugačne) ugotovitve, po kateri tožnik plačuje preživnino le v višini 41,21 EUR.

Iz navedenega torej izhaja, da organ za brezplačno pravno pomoč svoje (s strani tožnika prerekane) ugotovitve, po kateri bi naj tožnikov mesečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči znašal 591,06 EUR, ni transparentno obrazložil tako, da bi sodišče lahko to ugotovitev verodostojno preizkusilo, iz obrazloženega pa izhaja, da je tako dejansko kot delno tudi pravno stanje zadeve v tem pogledu nepopolno ugotovljeno oziroma ni utemeljeno na dokumentaciji v predloženih upravnih spisih zadeve. Zato je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, ker so dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena in ji je ugodilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. V ponovnem postopku bo moral organ za brezplačno pravno pomoč popolno ugotoviti dejansko stanje zadeve in si v ta namen pridobiti ustrezna dokazila, po potrebi glede spornih vprašanj tudi zaslišati tožnika kot stranko v postopku, skratka v celoti upoštevati načelo materialne resnice po 8. členu ZUP in v potrebnem obsegu izvesti poseben ugotovitveni postopek po določbah 145. in 146. člena ZUP, na tej podlagi, ob upoštevanju določb ZBPP in ZSV, z odločbo ponovno odločiti o zadevi in odločitev utemeljiti tako, da jo bo mogoče preizkusiti.