Jedro

Tožena stranka ni imela podlage za zavrženje vloge iz razloga, ker ni bila predložena v treh izvodih, označenimi z ustreznimi besedami, ne da bi tožeči stranki dala možnost, da jo dopolni. Poglavje 18.1 javnega razpisa sicer res določa, da bodo zavržene vloge, ki ne bodo poslane na način, kot je predpisan v 14. poglavju javnega razpisa, 14. poglavje pa določa, da je potrebno vloge predložiti v treh tiskanih izvodih. Vendar pa sodišče ugotavlja, da je javni razpis v tem delu v nasprotju z Uredbo o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog, saj širi razloge za zavrženje vlog brez predhodnega poziva na dopolnitev glede na tiste razloge, kot jih določa Uredba.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep Ministrstva za javno upravo št. 093-4/2014/172 z dne 10. 10. 2014 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla vlogo tožeče stranke, ki se je prijavila na javni razpis za sofinanciranje iz javnih sredstev, v konkretnem primeru je šlo za Javni razpis za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga za obdobje 2014 – 2015. V obrazložitvi sklepa tožena stranka pojasnjuje, da je postopek javnega razpisa vodila komisija za izvedbo postopka javnega razpisa, ki je ugotovila, da je tožeča stranka oddala nepopolno vlogo, ker ni bila poslana na način, predpisan v 14. poglavju javnega razpisa in sicer ni bila predložena v treh tiskanih izvodih, to je en izvirnik in dve kopiji, ki so označeni z besedami „Orginal“, „Kopija 1“ in „Kopija 2“. Skladno s točko 18.1 javnega razpisa se zavržejo vloge, ki niso poslane na način, kot je predpisan v 14. poglavju javnega razpisa.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je svojo vlogo sicer oddala v predpisanem roku, a je bila nepopolna, ker delavec tožeče stranke zaradi prometne nesreče ni mogel pravočasno dostaviti vseh zahtevanih izvodov, kot je zahteval javni razpis. Toženo stranko je pisno obvestila o razlogih za vložitev nepopolne vloge in jo prosila, naj jo upošteva kot pravilno, ter da jo bo na njen poziv dopolnila. Tožena stranka pa se do tega zaprosila v svojem sklepu ni opredelila. V navedeni zadevi bi bilo potrebno postopati v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker gre za odločanje o javnopravni zadevi. Tožena stranka bi morala vlogo tožeče stranke šteti kot laičen predlog za vrnitev v prejšnje stanje in upoštevati tudi temeljno načelo varstva pravic strank v upravnem postopku iz 7. člena ZUP. Če pa ne gre za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, pa bi morala tožena stranka ravnati v skladu s 67. členom ZUP in tožečo stranko pozvati k dopolnitvi vloge. Izpodbijani sklep je morda res skladen s pravili javnega razpisa, ne pa tudi z zakonom, ki je hierarhično višji pravni akt od javnega razpisa, vendar pa zakon ne daje podlage za to, da bi lahko organ sam selektivno odločil, kdaj bo stranko, ki je oddala nepopolno vlogo, pozval k njeni dopolnitvi. Posamezna vprašanja upravnega postopka so sicer res lahko za posamezno področje drugače urejena, a le če se to uredi s posebnim zakonom (3. člen ZUP). V nadaljevanju tožbe tožeča stranka oporeka tudi smiselnosti zahteve po predložitvi treh izvodov vloge in še enega izvoda v elektronski obliki. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na 6. člen Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (v nadaljevanju Uredba), ki določa, da mora proračunski uporabnik v razpisni dokumentaciji navesti vse pogoje, ki jih mora vlagatelj izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za podelitev sredstev. 7. člen Uredbe določa, da lahko prvostopenjski organ vlogo zavrže v primerih zamude ali nepravilne označitve vloge. Poglavje 14 javnega razpisa je določalo, da je potrebno vlogo predložiti v treh tiskanih izvodih ter tudi na e-nosilcu podatkov. V javnem razpisu je bilo navedeno, da bodo zavržene tiste vloge, ki ne bodo poslane v roku in na način, kot je predpisan v 14. poglavju predmetnega javnega razpisa. Vloga tožeče stranke pa ni bila oddana skladno z navedenimi zahtevami javnega razpisa. Ni bila ustrezno označena oziroma ni bila predložena v treh tiskanih izvodih in ni vsebovala vseh zahtevanih prilog in podatkov, določenih v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Razen tega pa je bila vloga tudi popolnoma neurejena. Organ je sicer v primeru formalne nepopolnosti vloge res dolžan dopustiti in omogočiti dopolnitev take vloge, vendar pa se v dopolnitvi ne sme spreminjati tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge. Glede na besedilo javnega razpisa pa je način oddaje, kot je predpisan v 14. poglavju razpisa, veljal za vse prijavitelje in bi posledično lahko vplival na drugačno razvrstitev njihovih vlog. Tožeča stranka bi bila v privilegiranem položaju v primerjavi z ostalimi prijavitelji, ki so zahteve izpolnili skladno z besedilom javnega razpisa. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka: Tožba je utemeljena.

Tožena stranka je vlogo tožeče stranke zavrgla kot nepopolno iz razloga, ker ni bila predložena v treh tiskanih izvodih, kar je bilo določeno v 14. poglavju javnega razpisa. S tem v zvezi je v obravnavani zadevi sporno, ali bi morala tožena stranka tožečo stranko pozvati k dopolnitvi vloge.

V postopkih sofinanciranja iz javnih sredstev gre nedvomno za odločanje o javnopravnih stvareh, ki sicer nimajo značaj upravne zadeve po 2. členu ZUP, vendar pa je potrebno v tovrstnih zadevah upravni postopek skladno s 4. členom ZUP smiselno uporabljati. To pa pomeni, da če je vloga nepopolna, jo v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP ni dovoljeno zavreči, ampak mora organ zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem je potrebno vlogo popraviti. S tem v zvezi se sodišče tudi strinja s tožečo stranko, da je sicer možno posamezna vprašanja upravnega postopka drugače urediti, kot je to določeno v prvem odstavku 3. člena ZUP, vendar pa mora biti drugačna ureditev določena v posebnem zakonu in ne s podzakonskimi akti. Ne glede na navedeno pa tudi Uredba, na podlagi katere je bil objavljen javni razpis v obravnavani zadevi, izključuje pravice prijaviteljev do dopolnitve vlog samo v nekaterih, izrecno določenih primerih. Tako je v drugem odstavku 7. člena Uredbe določeno, da mora biti predložena vloga v zaprtem ovitku, ovitek pa mora biti označen z navedbo javnega razpisa, na katerega se vloga nanaša. Neustrezno označeno vlogo se s sklepom zavrže. Po mnenju sodišča je potrebno to določilo razlagati na tak način, da se vloga šteje za neustrezno označeno v primerih, če na ovitku ne bi bil naveden javni razpis, na katerega se vloga nanaša. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa ne piše, da na ovitku ni bil naveden javni razpis, na katerega se vloga nanaša, ampak da vloga ni bila predložena v treh izvodih, označenimi z ustreznimi besedami. Nadalje 10. člen Uredbe določa, glede katerih zadev dopolnitev vloge ni mogoča. Drugi odstavek 10. člena Uredbe določa, da prijavitelj v dopolnitvi ne sme spreminjati višine zaprošenih sredstev, tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije vloge in pa tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je naročnik prejel v postopku dodelitve sredstev. Sodišče se ne strinja z navedbami tožene stranke, da bi v tem primeru šlo za zadnjo navedeno dopolnitev vloge (torej tisto, kjer bi elementi vloge vplivali na drugačno razvrstitev glede na preostale vloge). V primeru, če bi tožeča stranka vlogo dopolnila in bi tožena stranka štela, da je z dopolnitvami zadostila zahtevam javnega razpisa, zaradi tega vloga tožeče stranke še ne bi vplivala na drugačno razvrstitev njene vloge glede na preostale vloge, ampak bi to pomenilo zgolj to, da njena vloga izpolnjuje formalne pogoje za obravnavo in da se je ne zavrže, zgolj zaradi take dopolnitve pa še ne bi bila v boljšem položaju od ostalih, ki prav tako izpolnjujejo formalne pogoje.

Sodišče v zvezi z navedenim pojasnjuje še to, da je sicer glede na besedilo javnega razpisa tožeča stranka imela podlago za zavrženje vloge brez poziva na dopolnitev, saj poglavje 18.1 res določa, da bodo zavržene vloge, ki ne bodo poslane na način, kot je predpisan v 14. poglavju javnega razpisa, 14. poglavje pa res določa, da je potrebno vloge predložiti v treh tiskanih izvodih. Vendar pa s tem v zvezi sodišče ugotavlja, da je javni razpis v nasprotju z Uredbo, saj širi razloge za zavrženje vlog brez predhodnega poziva na dopolnitev glede na tiste razloge, kot jih določa Uredba. Iz navedenega razloga je sodišče izhajalo iz določil Uredbe ter 67. člena ZUP in zato meni, da ni bilo podlage za zavrženje vloge, ne da bi tožena stranka dala možnost tožeči stranki, da jo dopolni.

Tožena stranka sicer v odgovoru na tožbo navaja tudi to, da vloga tožeče stranke ni vsebovala vseh zahtevanih prilog in podatkov, vendar pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja zgolj to, da ni bila predložena v treh izvodih, ki so označeni z ustreznimi besedami. V kolikor pa je bila vloga nepopolna še iz kakšnih drugih razlogov, zaradi katerih je v skladu z Uredbo ni mogoče dopolnjevati, pa bi moralo biti to v izpodbijanem sklepu izrecno navedeno.

Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker so bila kršena pravila postopka. Glede na to, da je bil razlog za ugoditev tožbi kršitev pravil postopka, se sodišče do vseh tožbenih navedb ni opredeljevalo.

K točki II izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, pripada tožeči stranki skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora, v skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 15,00 EUR.