Jedro

Če tožnica meni, da izpolnjuje kriterije za odpis zborničnega prispevka, mora najprej z vlogo zahtevati pri pristojnem upravnem organu, da se ji prispevek odpiše. Če sama zemljišča ne obdeluje zaradi bolezni, temveč to dela druga oseba, ki pa ne plačuje najemnine (preskrbi kurjavo in ozimnico), bi morala morebitni zakup pravno formalno urediti v skladu z ZKGZ oziroma dejansko uporabo kmetijskega zemljišča priglasiti davčnemu uradu, česar pa spisovno izkazano ni naredila, niti tega v tožbi ne zatrjuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Kmetijska gozdarska zbornica je kot upravni organ prve stopnje odmerila A.A. (tožnici v tem sporu), zbornični prispevek za leto 2007 v višini 29,49 EUR. Odločeno je tudi, da ta odločba nadomešča odločbo, št. 10-057630/2007. Prispevek je odmerjen v višini 4% od osnove, ki znaša v obliki katastrskega dohodka 737,30 EUR. Kot pravno podlago navaja 9. člen in prvi odstavek 23. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju ZKGZ), ki določa, da so obvezni člani zbornice in s tem zavezanci za plačilo zborničnega prispevka osebe, ki kot lastniki, zakupniki ali drugačni uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarstvo dejavnost in je njihov katastrski dohodek od teh zemljišč v letu 2007 dosegel najmanj 82,92 EUR. Prispevek je bil odmerjen kot solastnici kmetijskih zemljišč in gozda, vpisanih v vložnih številkah 1, 33, 145 in 420 k.o. ... ter vložni številki 842 k.o. …. V 7. členu ZKGZ je med drugim določeno, da mora lastnik, zakupnik ali drugi uporabnik kmetijskega zemljišča, obdelovati kmetijsko zemljišče na predpisan način in kot dober gospodar. Dalje navaja 3. člen Uredbe o podrobnejših merilih za presojo, ali je obdelovalec ravnal kot dober gospodar, kjer je med drugim določno, da dober gospodar na kmetijskih zemljiščih v rabi izvaja najnujnejše ukrepe v okviru ustrezne tehnologije, zlasti s tem, da redno obdeluje in vzdržuje kmetijska zemljišča in da v primeru svoje nezmožnosti za delo ali daljše odsotnosti poskrbi za ustrezno obdelavo zemljišč. Da je oseba iz tega naslova pridobila dohodek, se predpostavlja po Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka. Opravljanje kmetijske dejavnosti po ZKGZ, izhaja kot zakonita domneva iz lastništva kmetijskih zemljišč in doseganja katastrskega dohodka iz teh zemljišč. Vsak zavezanec lahko dokazuje, da je opravljanje te dejavnosti na podlagi pravnega naslova prepustil drugim, vendar pa mora biti, kot na primer zakup zemljišč, vpisan v zemljiški knjigi in izpeljan v skladu z ZKGZ. V tem primeru tožnica zakupa z ničemer ne izkazuje, ne s pogodbo ali na drug način, kot to določa ZKGZ. Tudi ne z dejansko uporabo kmetijskega zemljišča, ki se je priglasila davčnemu uradu.

Tožnica v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Navaja, da je 23. 10. 2010 sprejela od organa plačilni nalog za plačilo upravne takse in prilaga kopijo davčnega urada, iz katerega je razvidno, da je tega oproščena. Kmetijska zbornica jo vedno terja za plačilo članarine, njej pa so poznani njihovi kriteriji, da če je gospodar kmetije več kot 3 mesece nesposoben za delo, je tega oproščen. Je invalidka vezana za voziček in odvisna od pomoči drugih. Tisti, ki dela na njeni kmetiji, plačuje to članarino, njej ne plačuje nobene najemnine, ampak ji pomaga priskrbeti kurjavo in ozimnico. Stara je skoraj 70 let in prosi ministrstvo, da že enkrat uredijo to zadevo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri tožbi iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča sta oba upravna organa na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja; Neutemeljeni so tožbeni ugovori, da obstojajo kriteriji, da v primeru, če je gospodar kmetije več kot tri mesece nesposoben za delo, je zborničnega prispevka oproščen, glede na to, da je tožbi priložena listina (pojasnilo) Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije, datirana z letom 2002, medtem ko se obravnavani zbornični prispevek nanaša na leto 2007. Ne glede na to, pa bi morala tožnica, če domneva, da izpolnjuje kriterije za odpis zborničnega prispevka, in če obstaja za odpis zakonska podlaga, najprej z vlogo zahtevati pri pristojnem upravnem organu, da se ji zbornični prispevek odpiše. Kot že navajata oba upravna organa, pa so zakonske določbe 23. člena ZKGZ, ki določajo obvezno članstvo zbornice v povezavi z 7. členom ZKGZ, ki določa zakonsko domnevo obdelovanja zemljišča, zelo določne in izhajajo iz zakonske domneve obdelovanja zemljišč lastnikov oziroma solastnikov kmetijskih zemljišč in njihovega doseganja katastrskega dohodka. V obravnavanem primeru ni sporno, da znaša ugotovljeni katastrski dohodek iz naslova tožničinega solastništva zemljišč in gozdov 737,30 EUR, kar je tudi osnova za odmerjeni zbornični prispevek v višini 4% od te osnove. Tožena stranka je pravilno že v pritožbi zoper upravni akt prve stopnje, obrazložila navajano trditev tožnice, da sama zemljišča ne obdeluje zaradi bolezni, temveč to dela druga oseba, ki pa ne plačuje najemnine (preskrbi kurjavo in ozimnico), da bi morala tožnica morebitni zakup pravno formalno urediti v skladu z ZKGZ oziroma dejansko uporabo kmetijskega zemljišča, priglasiti davčnemu uradu, česar pa spisovno izkazano ni naredila, niti tega v tožbi ne zatrjuje.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določbe prvega odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.