Jedro

Med ugovorne razloge, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ je šteti tudi dejanske ovire, zaradi katerih je izvršitev sklepa o izvršbi objektivno nemogoča. Začasne odredbe se, četudi so izdane v pravdnem postopku, presojajo po pravilih izvršilnega prava in ker v ZIZ ni določeno, da bi ugovor zoper sklep o začasni odredbi zadržal njeno izvršitev (prim. 5. odst. 9. čl. ZIZ), je izvršilni naslov je tudi nepravnomočna začasna odredba, saj ima sklep o začasni odredbi naravo sklepa o izvršbi (268. čl. ZIZ).

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi, izpodbijani sklep se deloma razveljavi in ugovor zavrne ter sklep o izvršbi potrdi v delu, ki se nanaša na omogočitev prostega razpolaganja z vsem upnikovim trgovskim blagom. V ostalem se pritožba zavrne in sklep potrdi. Dolžnik mora upniku povrniti stroške pritožbe v znesku 39.420,00 SIT, v osmih dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo dolžnikovemu ugovoru, razveljavilo sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Kranju, Enote v Kranju, opr. št. III Ig 82/93 z dne 24.5.1993 in ustavilo izvršbo. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da s sklepom višjega sodišča ni bil razveljavljen sklep o začasni odredbi, temveč sklep o zavrnitvi dolžnikovega ugovora zoper sklep o začasni odredbi, zato začasna odredba velja, saj je bila izdana do pravnomočne rešitve zadeve v motenjskem sporu, ki še ni končan. Pritožba je deloma utemeljena. Po ugotovitvah pritožbenega sodišča je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je med ugovorne razloge, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ (prej 50. člen Zakona o izvršilnem postopku - ZIP), šteti tudi dejanske ovire, zaradi katerih je izvršitev sklepa o izvršbi objektivno nemogoča. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da dolžnik ni več lastnik niti posestnik spornih poslovnih prostorov, zato objektivno ni (več) zmožen upniku izročiti ključev poslovnih prostorov (ker jih nima), niti mu omogočiti neoviran vstop v poslovne prostore (ker z njimi ne razpolaga več). Zato je izpodbijani sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi ter ustavitvi postopka v delu, ki se nanaša na izročitev ključev ter omogočitev dostopa do poslovnih prostorov, pravilen. Ker upnik tosmerne odločitve sodišča prve stopnje obrazloženo ne izpodbija, sodišče druge stopnje pa v tem delu tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), je v tem delu na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo. Sodišče druge stopnje je na podlagi vpogleda v pravdni spis Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. II Pg 1125/92, zaradi motenja posesti, ugotovilo, da je Temeljno sodišče v Kranju, Enota v Kranju, dne 21.1.1993 v zgoraj citirani motenjski pravdi izdalo začasno odredbo, na podlagi katere upnik v obravnavanem izvršilnem postopku vodi izvršbo zoper dolžnika (toženca v motenjskem sporu). V motenjskem sporu je sodišče prve stopnje dne 17.10.1994 izdalo sklep, s katerim je zavrnilo ugovor tožene stranke (dolžnika v tem postopku) zoper začasno odredbo, ugotovilo motenje in naložilo toženi stranki restitucijo posestnega stanja, Višje sodišče v Ljubljani pa je s sklepom opr. št. Cpg 876/95 z dne 18.7.1995 ta sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Res je sicer, da bo zaradi razveljavitve sklepa o zavrnitvi toženčevega ugovora s sklepom opr. št. Cpg 876/95 v motenjskem sporu potrebno ponovno odločati o tem ugovoru, zaradi česar izdana začasna odredba še ni pravnomočna (prim. 1. odst. 319. čl. ZPP), kot ugotavlja sodišče prve stopnje. Vendar pa je pravno zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da zaradi tega upnik ne razpolaga z odločbo, ki bi bila izvršilni naslov. ZIZ v 5. odstavku 9. člena (enako je določal ZIP v 5. odstavku 8. člena) določa, da pritožba ali ugovor ne zadržita postopka (po ZIP: izvršbe), če ni v zakonu drugače določeno. Začasne odredbe se, četudi so izdane v pravdnem postopku, presojajo po pravilih izvršilnega prava in ker v ZIZ ni določeno, da bi ugovor zoper sklep o začasni odredbi zadržal njeno izvršitev (tudi ZIP ni vseboval takih določb), je izvršilni naslov tudi nepravnomočna začasna odredba, saj ima sklep o začasni odredbi naravo sklepa o izvršbi (268. čl. ZIZ). Ker postopek v motenjskem sporu še ni pravnomočno končan, začasna odredba (ki ni bila nikoli razveljavljena) pa velja do dokončne rešitve motenjske pravde opr. št. II Pg 1125/92, začasna odredba še vedno predstavlja izvršilni naslov v obravnavanem izvršilnem postopku, kot pravilno opozarja pritožnik. V prejšnjem odstavku je bilo razloženo, da začasna odredba glede izročitve ključev ter omogočitve razpolaganja s poslovnimi prostori objektivno ni več izvršljiva, glede omogočitve upniku, da prosto razpolaga s svojim blagom, pa je izvršba še vedno mogoča, saj je dolžnik v postopku povedal, da je upnikovo blago prenešeno na drugo lokacijo, kjer ga upnik lahko prevzame. Ker izvršilni naslov obstaja in je izvršba v tem delu mogoča, ni bilo podlage za razveljavitev sklepa o izvršbi glede omogočitve upniku, da prosto razpolaga s svojim blagom, zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ v tem delu pritožbi ugodilo in sklep v tem delu razveljavilo, kot izhaja iz izreka. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje nemudoma pristopi k opravljanju izvršbe v zgoraj navedenem obsegu. Odločitev o stroških pritožbe temelji na 3. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je upnik z vsem izvršilnim postopkom (vključno z delom, v katerem je bil sklep o izvršbi pravnomočno razveljavljen) meril predvsem na to, da dobi svoje blago, s čimer je v pritožbi tudi uspel. Ker z neuspelim delom niso nastali posebni stroški, je pritožbeno sodišče odločilo, da mora dolžnik upniku povrniti celotne stroške pritožbenega postopka. Ti stroški obsegajo stroške takse za pritožbo (1200 točk x 15,00 SIT = 18.000,00 SIT), stroške sestave pritožbe (200 odvetniških točk x 90,00 SIT = 18.000,00 SIT) ter 19 %-ni DDV na odvetniško storitev (38 točk x 90,00 SIT = 3.420,00 SIT), skupaj 39.420,00 SIT, in so odmerjeni v skladu z veljavno taksno in odvetniško tarifo.