Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sklep sodišča o preložitvi naroka za tretjo javno dražbo je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
Pritožba se zavrne in se potrdi
sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor G.D., ki ga je vložil zoper sklep sodišča o preložitvi naroka za tretjo javno dražbo, sprejetem na naroku dne 12.5.2006. Proti sklepu je vložil pritožbo G.D.. Navaja, da se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki se sklicuje na 270. člen ZPP, saj ta člen govori o pripravah na glavno obravnavo, v obravnavanem primeru na priprave za tretjo javno dražbo. Sodišče je namreč dne 12.5.2006 ob 9.00 uri poklicalo narok za tretjo javno dražbo. Torej se je »glavna obravnava« že začela. Iz 281. člena ZPP je jasno, kako se glavna obravnava začne. Ker se je tretja javna dražba že začela, bi moral predsednik senata ravnati po 189. členu ZIZ in ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji, ali so izpolnjeni pogoji za narok in če so, razglasiti, da se začenja dražba. Pogoji za narok so bili nesporno izpolnjeni in se to tudi da ugotoviti iz podatkov iz spisa. Celo 186. člen ZIZ pravi, da se narok za prodajo nepremičnine opravi tudi, če je navzoč en sam ponudnik. V primeru samo enega ponudnika lahko sodišče na predlog stranke ali zastavnega upnika oz. upnika zemljiškoknjižnega dolga glede okoliščine primera preloži prodajni narok. Iz zapisnika jasno izhaja, da je bil dolžnik P.R. edina kvalificirana stranka postopka. P.N., ki je vložila ugovor tretjega na samem prodajnem naroku v tistem trenutku še ni bila stranka postopka, zato tudi ne more predlagati preložitve dražbenega naroka. Tudi K.V., ki je vložil izvršbo kakšen dan prej, o predlogu pa sodišče še ni odločilo, ker ni bila niti plačana taksa, niti ni bil predlog popoln, ni stranka postopka in zato tudi ta ne more predlagati ali soglašati s preložitvijo dražbenega naroka. Dolžnik P.R. pa ni predlagal preložitve prodajnega naroka v smislu 2. odstavka 186. člena ZIZ. Po oceni pritožnika je sodišče ravnalo nezakonito, ko je na predlog nekvalificiran strank postopka preložilo prodajni narok ter s tem pritožnika oškodovalo, saj mu ni omogočilo, da bi na tem prodajnem naroku kupil nepremičnino po polovični ceni. S tem dejanjem je delovalo tudi v škodo vseh ostalih kvalificiranih upnikov, saj nepremičnine ni nihče hotel kupiti niti na prvem prodajnem naroku, niti na drugem po polovični ceni. Da se razpiše tretja javna dražba mora upnik to izrecno zahtevati, torej je očitno ,da so upniki imeli interes, da se nepremičnina čimprej proda in iz kupnine poplačajo upniki. Na tem tretjem prodajnem naroku, pa je pritožnik kot kupec bil zainteresiran kupiti nepremičnino, pa mu je to preprečilo samovoljno in nezakonito ravnanje sodnice, ki je vodila narok očitno v korist nekoga tretjega.
Pritožba ni utemeljena.
Kot je pravilno povedalo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je sklep sodišča o preložitvi naroka za tretjo javno dražbo sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe. Pri tem se je pravilno sklicevalo na 3. odstavek 270. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ oz. 2. odstavek 301. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožnik trdi, da se je dražba dne 12.5.2006 že začela, vendar nima prav in je to v nasprotju z vsebino zapisnika o tretji javni dražbi z dne 12.5.2006 (list. št. 419 do 421). Po prvem odstavku 189. člena ZIZ, na katerega se sklicuje tudi pritožnik, se dražba začne, ko sodišče razglasi, da se začne, kar stori potem, ko ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za narok. Iz zapisnika o tretji javni dražbi z dne 12.5.2006 je razvidno, da sodišče ni razglasilo, da se začenja dražba, temveč je sklenilo, da se narok preloži zaradi odločitve o ugovoru tretjega in predlogu prisotnega upnika V.K.. Ker je torej sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ugotovilo, da gre za nedovoljen ugovor (pritožbo) zoper sklep o preložitvi javne dražbe, je tudi sprejelo pravilno odločitev, ko je tako vlogo zavrglo.
Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo G.D. zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).