Jedro

Če upravni organ uporabi diskrecijsko pravico in prosilcu zavrne državljanstvo zaradi razlogov iz 8. točke 1. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu R Slovenije, pa teh razlogov ni ugotovil v dokaznem postopku, izvedenem po določbah zakona o splošnem upravnem postopku, je odločba nezakonita.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 27.7.1993 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. V obrazložitvi odločbe navaja, da tožnik sicer izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, da pa so podani razlogi iz 8. točke 10. člena, zaradi česar je bilo tožnikovo vlogo zavrniti na podlagi 3. odstavka 40. člena navedenega zakona. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je bil tožnik v času agresije na Republiko Slovenijo aktivna vojaška oseba, zaposlen na delovnem mestu referenta za operativno mobilizacijske zadeve ter, da je dvakrat vdrl v skladišče teritorialne obrambe. Iz navedenega skladišča je bilo po vdoru vanj, odpeljano vse orožje in oprema na Hrvatsko, zaradi česar je bila TO oškodovana za več milijonov tolarjev. Pod tožnikovim vodstvom je bil skupaj z opremo TO odpeljan tudi osebni avto, ki je bil v zasebni lasti. Navedena dejstva izhajajo iz podatkov, ki so jih posredovali pooblaščeni predstavniki Ministrstva za obrambo. Ko so bila predočena tožniku, jih je ta zanikal, vendar mu tožena stranka ni poklonila vere. V skladu z načelom proste presoje dokazov je poklonila vero podatkom, ki so jih posredovale operativne službe Ministrstva za obrambo.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločbo zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da ker ni hotel zavzeti mejnega prehoda, v času agresije na Slovenijo ni imel nobene funkcije, vložil pa je tudi zahtevo za prenehanje aktivne vojaške službe. Na njegovo mesto je bil zato postavljen vodnik ... Glede na to tudi ni mogel odločati o premestitvi enote ali materialnih sredstev. Navaja še, da ima družino, žena in oba otroka so državljani Republike Slovenije. Smiselno tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

Z določbo 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92) je dana toženi stranki diskrecijska pravica, da lahko osebi, ki izpolnjuje vse pogoje za pridobitev državljanstva po 1. odstavku tega člena, zavrne vlogo, če so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10.člena tega zakona - to je, da bi sprejem take osebe v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Toda tudi ko upravni organ odloči po prostem preudarku, mora predhodno popolno ugotoviti dejansko stanje in navesti razloge, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov, zlasti če gre za negativno odločbo. Prav tako je upravni organ dolžan navesti razloge, iz katerih je razvidno, da pri odločanju po prostem preudarku ni ravnal samovoljno, ampak v mejah in v skladu z namenom pooblastila, ki mu ga daje zakon (členi 7, 9 in 3. odstavek 209. v zvezi z 2. odstavkom 4. člena zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP). Ker zakon o državljanstvu Republike Slovenije nima posebnih določb glede dokazovanja, se glede izvedbe dokazov uporabljajo določbe ZUP. Dokazi se izvajajo v ugotovitvenem postopku, v katerem se pravno pomembna dejstva dokazujejo z dokaznimi sredstvi kot so listine, priče, podatki iz uradne evidence. Po določbi 3. odstavka 143. člena ZUP mora uradna oseba, ki vodi postopek, dati stranki možnost, da sodeluje pri izvedbi dokazov in postavlja vprašanja pričam po uradni osebi, ki vodi postopek, z njenim dovoljenjem pa tudi neposredno, in da se seznani z uspehom dokazovanja in se o tem izjavi. Iz predloženih upravnih spisov ne izhaja, da bi bila dejstva, ki so podlaga za izdajo negativne odločbe in ki jih tožnik zanika, ugotovljena v dokaznem postopku v smislu navedene določbe ZUP. Že zato je izpodbijana odločba nezakonita. Sodišče še ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, ali bi tožnikov sprejem v državljanstvo predstavljal nevarnost za javni red ali za varnost oziroma obrambo države ali vse skupaj, prav tako odločba tudi nima konkretnih razlogov za tako oceno tožene stranke.

Iz vseh navedenih razlogov sodišče meni, da tožena stranka ni dovolj upoštevala pravil postopka, kar bi lahko vplivalo na odločitev v stvari. Zato je na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena v zvezi z 2. odstavkom 39. člena zakona o upravnih sporih tožbi ugodilo in odločilo kot je navedeno v izreku sodbe. Določbe zakona o upravnih sporih in zakona o splošnem upravnem postopku je sodišče uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).