Jedro

Določilo drugega odstavka 115. člena ZPP zasleduje legitimen cilj, ki je v pospešitvi postopka in preprečevanju prelaganja narokov zaradi izostankov strank (in drugih udeležencev) v postopku. Po drugi strani pa je navedeno določilo potrebno razumeti tudi v razmerju pravice stranke, da se osebno udeleži naroka.

Zdravniško opravičilo je kvalificirano dokazilo za preložitev naroka, ki ima značaj javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224 . člena ZPP), dokler se ne dokaže nasprotno. Za upravičenost njegove izdaje je odgovoren osebni zdravnik, ki strokovno presodi, da je bolezen ali poškodba zavarovane osebe nenadna in nepredvidljiva ter osebi onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje pri procesnem dejanju.

Sodišče je s tem, ko je tožencu, ki se je zanašal na upravičenost izdaje opravičila s strani osebnega zdravnika, z izvedbo naroka in zaključkom glavne obravnave (pa čeprav pogojno, za primer, da se zdravniško opravičilo izkaže za neupravičeno) onemogočilo sodelovanje na naroku, kršilo njegovo pravico do neposrednega izjavljanja na naroku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče (v nadaljevanju sodišče) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 1 z dne 29.1.2013 obdržalo v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka (točka I izreka). Obenem je tožencu naložilo, da je dolžan tožnici v roku 15 dni povrniti nadaljnje pravdne stroške v znesku 3.445,20 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje.

2. Zoper sodbo se je pritožil toženec. V pritožbi uvodoma navaja razloge, ki jih je sodišče navedlo za izvedbo glavne obravnavo v njegovi nenavzočnosti. Sodišče je zapisalo, da je na podlagi mnenja zdravnice ZZZS ugotovilo, da ni imel opravičljivega razloga za odsotnost z naroka, razpisanega za dne 30.6.2016. Toženec se s tem ne strinja. Dne 28.6.2016 je namreč predložil zdravniško potrdilo na predpisanem obrazcu, iz katerega je izhajalo, da se ni sposoben udeležiti naroka. Četudi je imenovana zdravnica ZZZS izrazila pomisleke glede navedenega mnenja osebnega zdravnika, to ni opravičevalo sodišča, da je opravilo narok v njegovi nenavzočnosti. Pritožnik dejansko ni bil sposoben udeležiti se naroka in je bil prepričan, da bo sodišče glede na predloženo opravičilo osebnega zdravnika, izdano na predpisanem obrazcu, narok preložilo. Sodišče zato ne bi smelo brez njegovega sodelovanja oz. ne da bi ga vsaj obvestilo, da šteje, da je to opravičilo brezpredmetno, sprejeti odločitev, da narok opravi brez njegovega sodelovanja. Ker je to storilo, je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj mu je nezakonito onemogočilo sodelovanje na glavni obravnavi. Glede odločitve o glavni stvari pa je toženec mnenja, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj ni pravilno ocenilo določb kreditnih pogodb in vsebino njegove poroštvene izjave. Poroštvo je dal v zmoti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče je narok za glavno obravnavo 30.6.2015 opravilo v nenavzočnosti toženca. Iz razlogov izhaja, da je toženec sodišču dne 28.6.2015 (tako kot že dvakrat pred tem za predhodna naroka) posredoval zdravniško opravičilo na predpisanem obrazcu, v katerem je zdravnik kot razlog za opravičeno odsotnost z naroka navedel toženčevo bolezen, ki naj bi bila nenadna in nepredvidljiva ter tožencu (zavarovancu) onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje pri procesnem dejanju. Naroka ne glede na predloženo zdravniško opravičilo ni preložilo, temveč ga je opravilo in zaključilo pod pogojem, da se zdravniško opravičilo izkaže za neupravičeno, izdajo sodbe pa odložilo do pridobitve mnenja o (ne)upravičenosti njegove izdaje. Po pridobitvi mnenja ZZZS, na podlagi katerega je ugotovilo, da toženčevo zdravstveno stanje ni upravičevalo izdaje zdravniškega opravičila za odsotnost z naroka, je izdalo izpodbijano sodbo. Sodišče se je glede izvedbe in zaključka naroka v navedenih okoliščinah sklicevalo na drugi odstavek 115. člena ZPP.

5. V skladu z drugim odstavkom 115. členom ZPP lahko sodišče preloži narok, če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, le če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje. Sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo, če ista oseba dvakrat ali večkrat izostane z naroka zaradi zdravstvenih razlogov. Stroški, ki nastanejo zaradi presoje, v primeru upravičene izdaje zdravniškega potrdila bremenijo Zavod za zdravstveno zavarovanje, v primeru neupravičene izdaje pa gredo v breme osebe, za katero se je presojala upravičenost izdaje zdravniškega potrdila.

6. Navedeno zakonsko določilo zasleduje legitimen cilj, ki je v pospešitvi postopka in preprečevanju prelaganja narokov zaradi izostankov strank (in drugih udeležencev) v postopku. Po drugi strani pa je navedeno določilo potrebno razumeti tudi v razmerju pravice stranke, da se osebno udeleži naroka. Ne glede na dejstvo, da je toženec že dvakrat predhodno izostal z naroka za glavno obravnavo iz zdravstvenih razlogov, je sodišču dva dni pred narokom dne 30.6.2015 ponovno predložil zdravniško opravičilo. Zdravniško opravičilo je kvalificirano dokazilo za preložitev naroka, ki ima značaj javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP), dokler se ne dokaže nasprotno. Za upravičenost njegove izdaje je odgovoren osebni zdravnik, ki strokovno presodi, da je bolezen ali poškodba zavarovane osebe nenadna in nepredvidljiva ter osebi onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje pri procesnem dejanju. Ker je v konkretnem primeru izdana listina potrjevala prav navedena dejstva, pritožba utemeljeno opozarja, da je toženec utemeljeno pričakoval, da bo narok preložen. Šele naknadno, po (pogojno) zaključeni obravnavi, se je ob presoji upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila izkazalo, da je osebni zdravnik opravičilo neupravičeno izdal, kar pa samo po sebi ne more iti v škodo tožencu, ki se je nanj zanašal. Tudi sicer določilo drugega odstavka 115. člena ZPP, razen stroškovnih, posledic, ki v primeru neupravičene izdaje zdravniškega opravičila bremenijo osebo, za katero se je presojala upravičenost izdaje zdravniškega opravičila, ne določa. 7. Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je sodišče s tem, ko je tožencu, ki se je zanašal na upravičenost izdaje opravičila s strani osebnega zdravnika, z izvedbo naroka in zaključkom glavne obravnave (pa čeprav pogojno, za primer, da se zdravniško opravičilo izkaže za neupravičeno) onemogočilo sodelovanje na naroku, kršilo njegovo pravico do neposrednega izjavljanja na naroku. Tako ravnanje predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Gre za kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti in je zato na podlagi 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču v novo sojenje.

8. Ker bo moralo sodišče prve stopnje opraviti nov narok za glavno obravnavo, se pritožbeno sodišče ni opredelilo do pritožbene graje zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.