Jedro

Če stranka pošlje vlogo nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka, vloga bo v takšnem primeru pravočasna le, če bo nepristojno sodišče še pravočasno poslalo vlogo pristojnemu sodišču in bo to pristojno sodišče vlogo dobilo pred potekom roka. Od navedenega zakon določa dve izjemi. Sklicevanje na nevednost, ki bi lahko opravičila izjemo, ne pride v poštev, če je bila stranka v pravnem pouku pravilno in izrecno poučena o tem, kam mora vložiti pravno sredstvo.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 24. 6. 2013 v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj (1. točka izreka sklepa), in odločilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Murski Soboti (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo upnik, ki predlaga, da se dolžniku naloži plačilo terjatve in vseh stroškov postopka, priglaša tudi stroške pritožbenega postopka. Glede na naravo odločitve višje sodišče pritožbenih navedb podrobneje ne povzema.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je prepozna.

5. Po določbi tretjega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je pritožbo treba vložiti v osmih dneh od vročitve izpodbijanega sklepa. Vložitev pritožbe je vezana na prekluzivni rok – šteje se, da je pritožba vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (prvi in drugi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Vloga je torej pravočasna, če pravočasno prispe na pristojno sodišče. Če stranka pošlje vlogo nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka. To velja tako za primer napake pri stvarni in krajevni pristojnosti, za napake pri vrsti sodišča kot tudi za napako pri funkcionalni pristojnosti. Vloga bo v takšnem primeru pravočasna le, če bo nepristojno sodišče še pravočasno poslalo vlogo pristojnemu sodišču in bo to pristojno sodišče vlogo dobilo pred potekom roka. Od navedenega zakon določa dve izjemi, in sicer primere, ko stranke ne zastopa odvetnik ali diplomiran pravnik s pravosodnim izpitom, okoliščino, da je stranka vlogo poslala nepristojnemu sodišču, pa je mogoče pripisati njeni nevednosti, ter primere, ko je vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati očitni pomoti vložnika (o očitni pomoti lahko govorimo, ko je na vlogi napisano pravilno sodišče, napačno pa na pisemski ovojnici; gre torej za t. i. lapsus in ne za neznanje ali neskrbnost). Sklicevanje na nevednost, ki bi lahko opravičila izjemo, pa ne pride v poštev, če je bila stranka v pravnem pouku pravilno in izrecno poučena o tem, kam mora vložiti pravno sredstvo (prim. A. Galič v Pravdni postopek zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 464 in 465).

7. V predmetni zadevi je bil upnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa jasno in izrecno poučen, da mora pritožbo vložiti pri „tem“ sodišču, torej pri sodišču, ki je sklep izdalo, zato ni mogoče govoriti o nevednosti, prav tako pa ni razvidno, da bi šlo pri pritožniku za očitno pomoto, saj je pritožba tako naslovljena kot tudi poslana na Okrožno sodišče v Murski Soboti.

8. Izpodbijani sklep je bil upniku vročen 24. 9. 2013, osemdnevni pritožbeni rok je iztekel v sredo, 2. 10. 2014, pritožba pa je k pristojnemu sodišču prispela šele 7. 10. 2013, kar je prepozno. Višje sodišče je zato ni vsebinsko obravnavalo, temveč jo je na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrglo.

9. Ker upnik s pritožbo ni uspel oziroma je bila zavržena, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (peti odstavek 38. člena ZIZ in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Enako velja za dolžnika, saj v odgovoru na pritožbo ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve.