Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Navzočnost priče na naroku in pri zasliševanju namreč ne pomeni relevantnega razloga za zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem take priče. ZPP v prvem odstavku 238. člena določa, da se priče zaslišijo vsaka zase in brez navzočnosti prič, ki bodo zaslišane pozneje, vendar tudi kršitev pravila o ločenem zasliševanju ni ovira, da se sodna odločba ne bi smela opirati na izpovedbo priče, ki je bila seznanjena z izpovedbami prič, ki so bile zaslišane pred njo. Je pa to okoliščino treba upoštevati pri dokazni oceni njene izpovedbe. Enako velja tudi za primer kot je konkretni, ko sta bili priči (kot izhaja iz zapisnika) delno navzoči na samem naroku.
I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 9. 2016 določilo mejo med parc. št. 1 in 2 k.o. X, last predlagateljice I. K. do 1/1, parc. št. 3 k.o. X, last prve nasprotne udeleženke J. B. ter parc. št. 4 k.o. X, v naravi cesta, v lasti druge nasprotne udeleženke Republike Slovenije, in sicer tako, kot izhaja iz I. točke izreka sklepa. Skica zamejničenja z izmeritvenimi podatki z dne 21. 10. 2014 in elaborat sta sestavna dela sklepa (I. in II. točka izreka). Sodišče je sklenilo, da se meja določi po močnejši pravici, vrednost spornega mejnega prostora je 3.000,00 EUR (III. in IV. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da je prva nasprotna udeleženka dolžna predlagateljici povrniti nastale skupne stroške postopka v višini 462,74 EUR v 15-ih dneh po pravnomočnosti sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. S sklepom z dne 18. 1. 2017 je sodišče odločilo o nadaljnjih skupnih stroških postopka, in sicer, da je prva nasprotna udeleženka dolžna predlagateljici povrniti polovico le-teh v višini 358,22 EUR.
2. Zoper oba sklepa se pritožuje prva nasprotna udeleženka. V pritožbi zoper sklep z dne 27. 9. 2016, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov, predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani sporno mejo uredi tako, kot je ta določena po katastru, podrejeno, da sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču pred drugim sodnikom. Prvostopno sodišče je v postopku zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, saj ni razvidno, da bi v postopku sprejelo kakršenkoli dokazni sklep. Na naroku ni poučilo strank postopka o subsidiarni uporabi Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in dokazih, ki jih morajo stranke sodišču predlagati najkasneje do konca prve glavne obravnave. Prva nasprotna udeleženka je sodelovala v postopku sama, je neuka stranka, ni mogla predlagati ustreznih dokazov, ker je na to nihče ni opozoril. Sodišče je vpogledalo v gradbeno dovoljenje, ki ga je kot dokaz predložila predlagateljica, vendar to ni bilo izročeno sodišču v celoti. Predlagateljica očitno zavestno sodišču ni izročila soglasja glede odmikov in ostalega od sosednjih parcel. Iz soglasja je razvidno, da je bila predlagateljica seznanjena z nameravano gradnjo in se je s projektom strinjala. Navaja, kaj bi sodišče ugotovilo, če bi v projektno dokumentacijo vpogledalo. Nelogično je, da je sodišče sledilo trditvam predlagateljice in pričam I. K. in M. K., ki sta bila pred več kot štiriindvajsetimi leti le nekajkrat na kraju samem in o zadevi ne vesta ničesar. Gre za priči, ki sta v sorodstvenem razmerju s predlagateljico. Ostale priče predlagateljice niso vedele povedati ničesar. Sodišče ni zaslišalo predlaganih prič prve nasprotne udeleženke. Glede A. B. in J. B. je navedlo, da zato, ker naj bi bila prisotna na kraju samem. Sodišče je zapisalo, da sta bila seznanjena, da se odstranita s kraja, vendar je ta zapis v zapisniku sledil šele, ko je bil narok opravljen. Nihče ni rekel, da se morata odstraniti, zato prva nasprotna udeleženka ne more biti prikrajšana za zaslišanje teh prič, ki bi povedali, kako je potekala meja med parcelami, ki so predmet sodne ureditve meje. Enako velja za priči A. M. in I. Z., glede katerih sodišče ni reklo ničesar. Sodišče je sodno mejo med točkami 111 do 107 do A in do 6 določilo v celoti nepravilno, saj je celo kap prizidka, ki je predmet navedenega gradbenega dovoljenja, po sodni odmeri meje na zemljišču predlagateljice. Takšna meja, kot jo je določilo sodišče, nikoli ni obstajala in zemljišča, ki naj bi ga pridobila predlagateljica, ona in njeni pravdni predniki nikoli niso uživali, zadnjih dvajset in več let je vse skupaj zapuščeno. Prva nasprotna udeleženka je bila vedno v posesti t. i. spornega zemljišča. Sodišče bi moralo prvo nasprotno udeleženko poučiti o njenih pravicah in obveznostih v predmetnem postopku glede na njeno laičnost in pravno neznanje. Sprejeti bi moralo ustrezni dokazni sklep. V vsakem primeru bi moralo zaslišati vsaj priči A. B. in J. B., ki natančno vesta, kako so predlagateljica oziroma njeni pravni predniki in prva nasprotna udeleženka oziroma njeni pravni predniki uživali sporni nepremičnini. Sodišče bi moralo vpogledati v celotno gradbeno dovoljenje, v dovoljenju bi moralo vpogledati v izjavo predlagateljice in ostalo projektno dokumentacijo, predvsem tudi v zaris območja za določitev strank v postopku. V pritožbi zoper sklep z dne 18. 1. 2017 prva nasprotna udeleženka navaja, da je ta sklep preuranjen, saj se je prva nasprotna udeleženka pritožila zoper sklep z dne 27. 9. 2016. O tej pritožbi še ni odločeno, zato sodišče še ne bi smelo odločati o skupnih stroških, o njih bo lahko odločalo šele potem, ko bo o sklepu z dne 27. 9. 2016 pravnomočno odločeno.
3. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo zoper sklep z dne 27. 9. 2016. Pritožbi nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev ter potrditev sklepa sodišča prve stopnje.
4. Pritožbi sta utemeljeni.
5. Prva nasprotna udeleženka utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki terja razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje z dne 27. 9. 2017. Utemeljeno opozarja, da sodišče prve nasprotne udeleženke ni ustrezno opozorilo na subsidiarno smiselno uporabo določb ZPP1. Na naroku dne 16. 5. 2014 (na katerem nasprotna udeleženka ni bila navzoča) je sicer sodišče navedlo, da mora stranka najkasneje na prvem naroku navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke, vendar navedeno ne predstavlja ustreznega opozorila2. Opozorilo zgolj na naroku ne zadošča, sodišče bi moralo že v vabilu na narok nasprotni udeleženki (in predlagatelja) opozoriti, da naj bi šlo za prvi narok s posledicami iz prvega odstavka 286. člena ZPP (v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP). Neutemeljene so zato navedbe v odgovoru na pritožbo, da naj bi bili dve priči predlagani prepozno. Upoštevati je treba tudi, da sodišče materialnega procesnega vodstva ni opravilo in nasprotna udeleženka utemeljeno opozarja, da bi jo moralo sodišče ustrezno poučiti.
6. Utemeljeno pritožba sodišču očita tudi napačno ravnanje, ker ni zaslišalo prič A. B. in J. B. Sodišče je navedlo, da ju ni zaslišalo zato, ker sta bila kljub opozorilu po odstranitvi s kraja prisotna pri postavitvi mejnih točk, z izjemo točk 113 in 114, in pri pisanju zapisnika, (list. št. 29). Obstoj opozorila je sicer pritožbeno izpodbijan, vendar nerelevanten. Navzočnost priče na naroku in pri zasliševanju namreč ne pomeni relevantnega razloga za zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem take priče. ZPP v prvem odstavku 238. člena (v zvezi s 37. členom ZNP) določa, da se priče zaslišijo vsaka zase in brez navzočnosti prič, ki bodo zaslišane pozneje, vendar tudi kršitev pravila o ločenem zasliševanju ni ovira, da se sodna odločba ne bi smela opirati na izpovedbo priče, ki je bila seznanjena z izpovedbami prič, ki so bile zaslišane pred njo. Je pa to okoliščino treba upoštevati pri dokazni oceni njene izpovedbe. Enako velja tudi za primer kot je konkretni, ko sta bili priči (kot izhaja iz zapisnika) delno navzoči na samem naroku.
7. Neutemeljeno pa pritožba uveljavlja kršitev določb postopka, ker sodišče ni sprejelo posebnih dokaznih sklepov. 26. člen ZNP namreč izrecno določa, da sodišče v nepravdnem postopku izvaja dokaze brez dokaznega sklepa.
8. Iz že navedenih razlogov je bilo treba sklep sodišča prve stopnje z dne 27. 9. 2016 razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče druge stopnje storjenih kršitev določb postopka ne more odpraviti samo, ker bi sicer prekomerno poseglo v pravico udeležencev do pritožbe (1. odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Nekonkretiziranemu predlogu, da se vrne zadeva v ponovno odločanje pred drugim sodnikom, sodišče ni sledilo.
9. Ker je bila razveljavitev potrebna že iz navedenega razloga, na ostale pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ne odgovarja. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje opraviti ustrezno materialno procesno vodstvo, nato pa izpeljati dokazni postopek in napraviti novo dokazno oceno.
10. Ker je razveljavljena odločitev o glavni stvari, je razveljavljen tudi stroškovni izrek. Posledično je bilo treba razveljaviti tudi izpodbijani sklep o stroških z dne 18. 1. 2017. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
1 V nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno - 34. člen Zakona o nepravdnem postopku, ZNP. 2 Tudi sicer prekluzije, vezane na prvi narok, ni mogoče nekritično prenesti v nepravdni postopek. Prekluzija ni vedno primerno sredstvo za uresničevanje namena koncentriranega in pospešenega postopanja v nepravdnih zadevah - sklep VS RS, II Ips 68/2014.