Jedro

Toženec je svoje opravičilo sodišču prve stopnje poslal pravočasno. V opravičilu je izkazal opravičljiv razlog za preložitev naroka. S tem, ko sodišče prve stopnje naroka ni preložilo kljub izkazanemu opravičilu toženca, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zakonsko zvezo, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 6.9.1975, razvezalo ter s sklepom umik tožbe tožeče stranke glede povračila pravdnih stroškov vzelo na znanje in v tem delu postopek ustavilo.

Zoper sodbo se pritožuje toženec. Na dan glavne obravnave je bil naročen na pregled v Ortopedski bolnišnici Valdoltra zaradi operacije kolkov. Na operacijo se čaka od dveh do treh let, pregledi pa so določeni od 6 do 8 mesecev vnaprej. Zato se glavne obravnave ni mogel udeležiti. Meni, da je to dovolj tehten razlog za preložitev obravnave. Predlaga vrnitev zadeve v izhodiščno točko, da mu sodišče ponudi možnost izpovedi, saj mu je bila pravica do zagovora kratena.

Tožeča stranka na vročeno pritožbo odgovora ni podala.

Pritožba je utemeljena.

Toženec je bil na glavno obravnavo dne 22.4.2009 ob 13.45 uri pravilno vabljen. Dne 20.4.2009 je sodišču sporočil, da ima tega dne ob 11.00 uri zaradi operacije kolkov pregled v Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Ker vožnja do Valdoltre v normalnih okoliščinah traja v eno smer najmanj dve uri in pol, se do 13.45 ure ne bo mogel vrniti. Opravičilu je priložil tudi vabilo Ortopedske bolnišnice Valdoltra (priloga B1).

Po prvem odstavku 115. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) (1) lahko sodišče narok preloži, če je to potrebno za izvedbo dokaza ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Pogoja za preložitev naroka sta torej dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek oziroma preložitev naroka. Toženec je svoje opravičilo sodišču prve stopnje poslal pravočasno. Opravičilo, ki je podkrepljeno z vabilom v prilogi B1, pa po oceni pritožbenega sodišča izkazuje opravičljiv razlog za preložitev naroka. Zato je pritožbeni očitek, da toženec svojega stališča ni mogel izpovedati, utemeljen.

Ker sodišče prve stopnje kljub utemeljenemu opravičilu naroka ni preložilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP), saj tožencu ni bila dana možnost izjaviti se o zahtevku in navedbah tožeče stranke (audiatur et altera pars). S tem pa je bilo prekršeno načelo obojestranskega zaslišanja, ki se realizira s kontradiktorno glavno obravnavo. Načelo kontradiktornosti namreč zahteva, da se da stranki vedno možnost, da se izjavi o trditvah nasprotnika in je obema strankama dana možnost sodelovanja v postopku (glej. dr. Lojze Ude, Civilno procesno pravo, Založba Ur. list. RS, str. 120 in 121).

Zaradi navedenega se izpodbijana sodba v skladu s 1. odstavkom 354. člena ZPP razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem naj sodišče prve stopnje po izvedeni kontradiktorni glavni obravnavi ponovno odloči o zadevi. Kršitve glede na njeno naravo pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti, saj bi, če bi na pritožbeni obravnavi zaslišalo toženca, prekršilo načelo dvostopenjskega sojenja, kar bi predstavljalo poseg v pravico do pravnega sredstva, ki jo zagotavlja Ustava RS (2) v 25. členu.

Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73-3965/07 ter 45-1983/08. Uradni list RS/I, št. 33-1409/1991.