Jedro

Ker je sodišče prve stopnje potem, ko se pogrešanka v oklicu določenem roku ni javila, odločilo z izpodbijanim sklepom, ne da bi poprej opravilo narok in na njem izvedlo dokaze, je postopalo nezakonito, ker stranki (udeležencu) ni bila dana možnost obravnavanja).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pogrešano I. L. (oziroma Le.), roj. 27. 12. 1877 v H., razglasilo za mrtvo, kot datum njene smrti pa določilo 1. 10. 1950. 2. Zoper sklep se zaradi bistvene kršitve postopkovnih določb, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje predlagatelj s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi prvenstveno opozarja, da sodišče prve stopnje v tej zadevi iz neznanega razloga ni opravilo nobenega naroka, ni pa sodišče niti navedlo, zakaj je odločilo, ne da bo opravilo naroka. Sodišče je le na kratko povzelo podatke iz pravnomočnega spisa sodišča prve stopnje N 6/2009, zlasti pričevanje priče M. R., katerega pričevanje bi sodišče moralo kritično oceniti. I. L. je namreč končala svojo življenjsko pot v protitankovskem jarku pri naselju M. v mesecu juniju ali juliju 1945. Po pričevanju R. je bila I. L. zanesljivo in brez dvoma še živa v mesecu juliju 1945, kar pa ne velja za mesec avgust 1945. Če bi sodišče navedeno pričo zaslišalo, bi nedvomno izvedelo pravo resnico, a sodišče ni ravnalo tako. Glede zadnjega dneva, ko je bila pogrešana še živa, je sodišče štelo 1. 9. 1945, ko se je po ugotovitvah zaplembene komisije nahajala v zaporu v C.. Če bi bilo to res, odločba okrajne zaplembene komisije ne bi bila vročena skrbniku, pač pa I. L., še posebej ker iz uvoda navedene odločbe izhaja, da se „L. I. nahaja v zaporu C.“. Nenazadnje I. L. ni mogla biti 1. 9. 1945 v zaporu v C., ker je bila po izjavah prič meseca junija in julija zaprta v b. zaporu, iz tega zapora pa je bila nekega dne v juliju 1945 odpeljana na svojo zadnjo pot v protitankovski jarek v neposredni bližini M., kjer je bila ustreljena. Sodišče ni upoštevalo utemeljenega stališča predlagatelja, obrazloženega v njegovi vlogi z dne 23. 9. 2011. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) v 86. členu izrecno določa, da če se v roku, določenem v oklicu, pogrešanec ne javi, sodišče na naroku zasliši predlagatelja, skrbnika, izvede dokaze in odloči o predlogu. Ker je sodišče prve stopnje potem, ko se pogrešanka v oklicu določenem roku ni javila, odločilo z izpodbijanim sklepom, ne da bi poprej opravilo narok in na njem izvedlo v 86. členu ZNP naštete dokaze, je kršilo citirano določbo ZNP in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopkovnih določb po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP (zaradi nezakonitega postopanja sodišča stranki (udeležencu) ni bila dana možnost obravnavanja).

5. Pritožbeno sodišče je zato, ne da bi se posebej opredeljevalo o preostalih pritožbenih navedbah, moralo zaradi pojasnjene kršitve postopkovnih določb predlagateljevi pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, ker kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, sploh upoštevaje določbo prvega odstavka 366. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP (pritožbeno sodišče naroka ne more opraviti). Potrebno bo namreč opraviti narok. Pritožbeno sodišče pa glede na pritožbene navedbe predlagatelja vendarle opozarja (glede datuma smrti pogrešane), da je v predlogu z dne 11. 3. 1997 zaradi dokazovanja smrti A. L. (Le.) v zadevi N 19/97 sam navajal, da je (točka II. predloga) izvedel, da sta bila zakonca A. in I. L. še živa po datumu, ki je naveden v sklepu Deželnega sodišča za civilno-pravne zadeve v Gradcu; prav gotovo pa da sta bila živa 1. 9. 1945, sklicujoč se pri tem prav na odločbo o zaplembi njunega premoženja in v tej odločbi navedene podatke.