Jedro

Ob odločanju o stroških tretjega v izvršilnem postopku ni mogoče avtomatično upoštevati načela uspeha z ugovorom in s predlogom za odlog izvršbe, temveč je v skladu s 6. odstavkom 38. člena ZIZ treba ugotavljati, ali je upnik tretjemu stroške povzročil neutemeljeno. Uspeh z ugovorom, ker mu upnik ne nasprotuje, in s predlogom za odlog izvršbe, še ne pomeni, da je upnik stroške tretjemu povzročil neutemeljeno.

Odlog izvršbe traja do pravnomočnosti ustavitve izvršbe na obravnavani osebni avto, saj bi v primeru upnikove pritožbe zoper ugoditev ugovoru tretjega brez odloga izvršbe lahko prišlo do realizacije izvršbe.

Obrazložitev

Pritožbi se delno ugodi, sklep se v 3. točki izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek; v preostalem izpodbijanem delu (2. točka izreka) pa se pritožba zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev:

Sodišče prve stopnje je ugovoru tretjega A.A. ugodilo in izreklo za nedopustno izvršbo na zarubljeni osebni avto A., reg. št. 1234 in v tem obsegu sklep o izvršbi razveljavilo in izvršbo ustavilo (1. točka izreka), glede navedenega osebnega avtomobila odložilo izvršbo do pravnomočnosti tega sklepa (2. točka izreka), upniku naložilo povrniti tretjemu A.A. stroške postopka v znesku 426,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka), v 4., 5. in 6. točki izreka pa je odločalo o ugovoru tretjega B.B. in o stroških v zvezi s tem.

Upnik se je proti sklepu pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, izpodbija pa 2. in 3. točko izreka sklepa. Predlaga spremembo sklepa tako, da se izvršba ne odloži in da ni dolžan povrniti stroškov tretjemu, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev v nov postopek. Navaja, da ni potrebe in tudi ne podlage, da bi se izvršba odložila, če je bila že s sklepom ustavljena. Glede stroškov, ki naj bi jih plačal tretjemu A.A., pa uveljavlja nepravilno uporabo načela uspeha, saj bi moralo sodišče kot specialni predpis uporabiti določbe ZIZ, v skladu s katerimi mora upnik tretjemu na njegovo zahtevo povrniti zgolj izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Pri tem se sklicuje na sodno prakso (sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Ip 3018/2007). Opozarja tudi na določilo 160. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje ni odločalo o tem, ali je upnik ugovorne stroške povzročil neutemeljeno in ali je utemeljeno mislil, da na zarubljenih stvareh ne obstajajo pravice tretjih, pač pa je stroške priznalo in jih odmerilo zgolj na podlagi uspeha z ugovorom. V nadaljevanju pritožbe upnik navaja dejstva, ki bi jih moralo sodišče prve stopnje upoštevati kot razloge za to, da stroški niso bili povzročeni neutemeljeno. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Tretji je na pritožbo odgovoril in pritožbene navedbe prereka. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba proti 2. točki izreka sklepa ni utemeljena, pritožba proti 3. točki izreka sklepa pa je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo obstoj pogojev za odlog izvršbe na podlagi 1. odstavka 73. člena ZIZ, svojo odločitev pravilno obrazložilo in se višje sodišče v izogib ponavljanju na razloge tudi sklicuje. Odlog izvršbe traja do pravnomočnosti ustavitve izvršbe na obravnavani osebni avto, saj bi v primeru upnikove pritožbe zoper 1. točko izreka sklepa brez odloga izvršbe lahko prišlo do realizacije izvršbe. Pritožba je zato v tem obsegu neutemeljena in jo je višje sodišče zavrnilo ter sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o stroških tretjega, ki jih je imel kot udeleženec postopka zaradi rubeža predmeta, za katerega se je izkazalo, da je njegova last, izhajalo iz uspeha tretjega z ugovorom in predlogom za odlog izvršbe, kot podlago za odločitev pa navedlo 6. odstavek 38. člena ZIZ. Ob odločanju o stroških tretjega v izvršilnem postopku ni mogoče avtomatično upoštevati načela uspeha z ugovorom in s predlogom za odlog izvršbe, temveč je v skladu s 6. odstavkom 38. člena ZIZ, na kar utemeljeno opozarja pritožnik, treba ugotavljati, ali je upnik tretjemu stroške povzročil neutemeljeno. Uspeh z ugovorom, ker mu upnik ne nasprotuje, in s predlogom za odlog izvršbe, še ne pomeni, da je upnik stroške tretjemu povzročil neutemeljeno. Vsebina določila o povračilu stroškov tretjega se tako približuje načelu krivdne povzročitve. Čeprav ne pride do izločitvene pravde, ker upnik ugovoru tretjega ne nasprotuje, pa je ob nastalem položaju mogoče na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporabiti določbo 160. člena ZPP, v skladu s katero mora vsaka stranka kriti svoje stroške, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, sodišče pa ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih (tako tudi npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, na katerega se sklicuje pritožnik, to je opr. št. I Ip 3018/2007, kot tudi II Cpg 587/2000). Uspeh v postopku in neutemeljenost povzročitve stroškov sta glede na navedeno dve načeli oz. podlagi za odločanje o dolžnosti povrnitve stroškov, tako da neutemeljenosti povzročitve stroškov ni mogoče razlagati le z uspehom v postopku. Zaradi nepravilnega izhodišča sodišče prve stopnje ni ugotavljalo odločilnih dejstev, ki so pomembna za pravilno uporabo materialne določbe šestega odstavka 38. člena ZIZ, in je zato v tem obsegu dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi proti 3. točki izreka sklepa ugodilo, sklep v tem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V novem postopku naj sodišče prve stopnje na podlagi ocene trditev upnika v pritožbi in tretjega v odgovoru na pritožbo ter na podlagi podatkov v spisu ugotovi, ali je upnik stroške tretjemu povzročil neutemeljeno in nato o zahtevku ponovno odloči.