Jedro

Odločba Sklada je podlaga za vstop Sklada v položaj upnika po 24. členu ZIZ, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Odločba Sklada poleg dolžnosti, da Sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na Sklad.

Sklad vstopi v pravice otroka do višine nadomestila preživnine ne samo glede že izplačanih nadomestil, o katerih je že obvestil preživninskega zavezanca, temveč tudi glede drugih, do vložitve predloga za izvršbo že izplačanih nadomestil, kakor tudi glede še neizplačanih in nezapadlih nadomestil. Trenutek prehoda terjatve je dan izvršljivosti odločbe o pravici do nadomestne preživnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 21. 4. 2009 v delu, v katerem o njem še ni bilo pravnomočno odločeno, zavrnilo in odločilo, da dolžnik sam krije stroške ugovora z dne 24. 9. 2015 in stroške odgovora na odgovor z dne 10. 11. 2015. 2. Zoper sklep se po začasnem zastopniku pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni upoštevalo jasnih navodil višjega sodišča iz sklepa III Ip 1333/2017. Vztraja pri že podanem stališču, da upnik za predmetno terjatev nima izvršilnega naslova in da je tudi sicer upnikova terjatev zastarala. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru dolžnika v celoti ugodi ter začasnemu zastopniku prizna stroške, podredno, da se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Upnik na vročeno pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je neutemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad) glede na določbe Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS) otroku prizna pravico do nadomestila preživnine, če mu je s pravnomočno sodbo ali začasno odredbo sodišča oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, ki je zavezanec ne plačuje, in če je postopek izvršbe neuspešno zaključen ali če postopek izvršbe traja več kot tri mesece. Pri odločbi Sklada ne gre za določitev neke nove obveznosti dolžnika kot preživninskega zavezanca, temveč samo za nadomestno izpolnitev njegovih obveznosti, ki so mu bile določene s sodbo. Otrok na podlagi odločbe sklada pridobi pravico do nadomestila preživnine, njegove terjatve proti preživninskemu zavezancu pa do višine zagotovljenih pravic preidejo na Sklad z dnem izvršljivosti odločbe (zakonita subrogacija po 28. členu ZJSRS). S prehodom terjatve vstopi Sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine.

7. Odločba Sklada je tako podlaga za vstop Sklada v položaj upnika (24. člen ZIZ), dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Odločba Sklada pa poleg dolžnosti, da Sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na Sklad. Sklad lahko prizna nadomestilo največ v višini preživnine, ki je določena s sodbo, začasno odredbo ali dogovorom (drugi odstavek 21d. člena ZJSRS). Za veljavnost prehoda terjatve na Sklad obvestilo preživninskemu zavezancu (dolžniku) ni potrebno, kot je bilo dolžniku že pojasnjeno in obrazloženo. Dolžnik bi bil prost obveznosti le, če obvestila o prehodu terjatve na upnika ne bi prejel, izpolnil pa bi terjatev prvotnemu upniku. Le v tem primeru bi bil prejem obvestila pravno pomemben. Dolžnik izpolnitve obveznosti prvotnemu upniku ne zatrjuje.

8. Prav tako se sodišče druge stopnje sklicuje na obrazložene razloge sodišča prve stopnje, da ne držijo dolžnikova navajanja glede pomanjkanja izvršilnega naslova. Upnik je vsa zahtevana pojasnila in dokazila glede izvršilnega naslova predložil v odgovoru na ugovor, kot to določa tretji odstavek 58. člena ZIZ.

9. Sklad vstopi v pravice otroka do višine nadomestila preživnine ne samo glede že izplačanih nadomestil, o katerih je že obvestil preživninskega zavezanca, temveč tudi glede drugih, do vložitve predloga za izvršbo že izplačanih nadomestil, kakor tudi glede še neizplačanih in nezapadlih nadomestil. Trenutek prehoda terjatve je dan izvršljivosti odločbe o pravici do nadomestne preživnine.1

10. Pravilna je tudi odločitev glede podanega ugovora zastaranja. Upnik v predmetni zadevi izterjuje nadomestila preživnine za čas od 14. 4. 2006 do 13. 7. 2007. Predlog za izvršbo je bil vložen 1. 4. 2009, torej pred potekom triletnega zastaralnega roka. Ugovor zastaranja torej ni utemeljen. Pri tem se pritožba napačno sklicuje oziroma povzema zapis sodnice X, iz katerega izhaja, da je ugovor zastaranja, ki je bil podan v odgovoru na odgovor upnika, pravočasen, in ne vsebuje zaključka, da je le ta tudi utemeljen. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku povsem sledilo napotkom višjega sodišča in nasprotni pritožbeni očitek ne drži. 11. Glede na sprejeto odločitev o pretežni zavrnitvi ugovora dolžnika, je pravilna tudi odločitev, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka in le teh ni mogoče naložiti v plačilo upniku (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Začasni zastopnik, ki ga sodišče postavi dolžniku v primerih iz 82. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ima po prvem odstavku 83. člena istega zakona v postopku vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, vključno s pravico do nagrade in do povračila stroškov za zastopanje. Ta pravica začasnega zastopnika ni odvisna od izida postopka, prav tako pa ne gre za stroške, ki bi nastali stranki, temveč gre za stroške dela s strani sodišča postavljenemu začasnemu zastopniku. O s strani začasnega zastopnika priglašenih stroških tako ni odločeno s sklepom o stroških ugovornega postopka.

12. Glede na navedeno je pritožba dolžnika neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 649/2001.