Jedro

1. Vpis spremembe velikosti deležev v družbi z omejeno odgovornostjo, v sodni register je konstitutivnega značaja.

2. Določila statuta ne morejo vplivati na odločanje o priglasitvi vpisa spremembe imena osebe, pooblaščene za zastopanje, dokler je v sodnem registru vpisano drugačno razmerje deležev.

3. Samo pravne osebe, kot jih predvideva zakon o pravni pomoči lahko zastopajo stranke pred sodišči. Če zastopa stranke pred sodišči pravna oseba iz 1. odst. 1. člena zakona o podjetjih je šteti, da opravlja storitve zastopanja za plačilo.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sklepom z dne 24. 6. 1992 opr. štev Srg 6301-4 je sodišče prve stopnje zavrnilo priglasitev za vpis spremembe pooblaščenca za zastopanje A.-M. d.o.o., katero je vložil A. d.o.o. kot eden od ustanoviteljev A.-M. d.o.o. Tako je odločilo na podlagi ugotovitve, da je A. d.o.o. vložil omenjeno priglasitev na podlagi sklepa skupščine A.-M. d.o.o., ki je odločala pod predpostavko, da je delež A. d.o.o. v A.-M. d.o.o. 54,44%, med tem ko naj bi bil delež drugega ustanovitelja K.-M. p.o. samo 45,56%. V sodnem registru pa sta vpisana deleža obeh ustanoviteljev A.-M. d.o.o. v razmerju 50%:50%. A. d.o.o. tako v A.-M. d.o.o. nima večinskega deleža. Zato ni mogoče ugoditi njegovi priglasitvi vpisa spremembe osebe, pooblaščene za zastopanje A.-M. d.o.o., na podlagi sklepa skupščine, ki v sodni register vpisanih deležev ni upoštevala ob dejstvu, da predstavniki drugega družbenika za spremembo niso glasovali. Zoper sklep sodišča prve stopnje, naveden v prejšnjem odstavku, je vložila pritožbo A. C. d.o.o. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 2.11.1992 opr. štev. Srg 6301/92-12 izreklo, da omenjeni d.o.o. ne dovoli zastopanja A.-M. d.o.o., A. d.o.o. oziroma Al.M. Sklep je obrazložilo s tem, da je vložitev pritožbe pravna pomoč, pravno pomoč pa lahko za plačilo opravlja samo nekdo, ki je vpisan v imenik odvetnikov. Omenjena družba pa ni odvetniška pisarna. Pritožbi zoper oba zgoraj navedena sklepa sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje. S stališči sodišča prve stopnje se je strinjalo. Zoper vse tri zgoraj navedene sklepe je Javni tožilec Republike Slovenije vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Sklepa sodišč prve in druge stopnje, s katerima je bila pravnomočno zavrnjena priglasitev vpisa spremembe osebe, pooblaščene za zastopanje, izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava - 23. člena, 1. in 2. odst. 38. člena ter 3. točke 63. člena zakona o postopku za vpis v sodni register, 184. člena zakona o podjetjih ter 19. in 54. člena statuta A.-M. d.o.o., ter zaradi bistvene kršitve določb postopka - sedme alinee 2. točke 66. člena zakona o postopku za vpis v sodni register v zvezi s 13. točko 2. odst. 354. člena ZPP, podrejeno pa še zaradi bistvene kršitve 17. člena zakona o postopku za vpis v sodni register v zvezi s 1. odst. 354. člena ZPP in 1. ter 2. odst. 365. člena ZPP. Sklepa, s katerima sta sodišči prve in druge stopnje pravnomočno odvzeli A.C. d.o.o. pravico zastopanja v tem postopku pa izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava - 89. člena ZOR in 6. člena zakona o pravni pomoči in bistvene kršitve določb postopka - 17. člena zakona o postopku za vpis v sodni register v zvezi s 1. odst 354. člena ZPP ter 90. in 96. člena ZPP, podrejeno pa tudi 7. točke 2. odst. 354. člena ZPP. Odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti je vložila A.-M. d.o.o. Meni, da ni utemeljena, zato predlaga njeno zavrnitev. Vložila pa ga je tudi A.C. d.o.o. Ta pa meni, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, zato predlaga, naj ji sodišče ugodi. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. 1./ Zavrnitev priglasitve vpisa spremembe imena osebe, pooblaščene za zastopanje. Zmotno uporabo materialnega prava vidi zahteva za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju: zvz) v tem, da niti 184. člen zakona o podjetjih (Ur. list SFRJ štev. 77/88...61/90; v nadaljevanju: ZP) niti 23. člen zakona o postopku za vpis v sodni register (Ur. list SFRJ štev. 13/83 in 17/90; v nadaljevanju: ZPVSR) ne določata vpisa deležev v sodni register kot podatka, pomembnega za pravni promet. Če s tem meni, da deleži oziroma njihove spremembe niso predmet vpisa v sodni register, nima prav. ZPVSR v 23. členu res nič ne govori o vpisu deležev oziroma njihovih sprememb v sodni register. To zakonsko določilo pa je samo izpeljava 22. člena ZPVSR v tistem delu, ki se nanaša na podatke, pomembne za pravni promet, ki se vpisujejo v sodni register. Temeljna zakonska določba v ZPVSR, ki določa, kateri podatki se vpisujejo v sodni register pa je 22. člen. Ta in 184. člen ZP določata, da se vpisujejo v s odni register tudi podatki o drugih dejstvih, določenih z zakonom. Zakon ne določa izrecno vpisa deležev oziroma njihovih sprememb v sodni register. Izhaja pa ta obveznost iz pravne ureditve družbe z omejeno odgovornostjo, pa tudi iz dolžnosti, ki jih ima registrsko sodišče po 32., 33. in 34 členu ZPVSR. Brez vpisa deležev v sodni register preizkus izpolnjevanja pogojev iz omenjenih zakonskih določb ne bi bil mogoč. Zvz tudi nima prav, da vpis deležev oziroma njihovih sprememb v sodni register ni konstitutivne narave. Registrsko sodišče ima v zvezi z vpisovanjem osnovnega kapitala in njegovih sprememb v sodni register določene obveznosti. Če ne drugih, mora paziti, da sta vedno izpolnjeni zahtevi iz 1. in 6. odst. 104. člena ZP, in sicer ne samo pri ustanavljanju družbe z omejeno odgovornostjo, ampak tudi pri kakršnihkoli spremembah kapitala ali kapitalskih deležev družbenikov. To kontrolo pa lahko izvaja samo, če so vpisi deležev in njihovih sprememb konstitutivnega značaja. Če ti to ne bi bili, če torej registrsko sodišče ne bi moglo vpisanih podatkov šteti kot pravilnih, bi bil tudi preizkus po 33. in 34. členu ZPVSR bistveno otežkočen. Določbi 19. člena in 54. člena statuta A.-M. d.o.o. sta lahko podlaga za priglasitev vpisa drugačnega razmerja deležev, kot je vpisano v sodni register. Na to je pravilno opozorila tudi A.C. d.o.o. v svojem pisnem mnenju z dne 6.4.1992, naslovljenem na A. d.o.o.. Ne moreta pa vplivati na odločanje o priglasitvi vpisa spremembe imena osebe, pooblaščene za zastopanje, dokler je v sodnem registru vpisano drugačno razmerje deležev. Zato pri odločanju na prvi in drugi stopnji sodišči omenjenih statutarnih določb pravilno nista upoštevali. Določba 38. člena ZPVSR je procesna določba. Če sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z njo, ne gre za zmotno uporabo materialnega prava ampak za kršitev postopka. V obravnavanem primeru ni prišlo do situacije, ki bi zahtevala ravnanje po omenjenem zakonskem določilu. Sodišče prve stopnje je odločalo upoštevajoč vpisano razmerja deležev. Čim je ugotovilo, da sklep skupščine o spremembi osebe, pooblaščene za zastopanje A.- M. d.o.o., ne temelji na kapitalski večini, je pravilno odločilo tako, kot je. Kakšnega dvoma, ki bi narekoval ravnanje po 38. členu ZPVSR, ni bilo. Tretja točka 63. člena ZPVSR je procesnopravna določba in ne materialnopravna. Določa eno izmed možnih odločitev sodišča druge stopnje. S tem, da ni odločilo tako, kot določa omenjena zakonska določba, ampak tako, kot določa 2. točka 63. člena ZPVSR, je sodišče druge stopnje samo pravilno uporabilo tisto zakonsko določbo, ki ustreza njegovi presoji utemeljenosti pritožbe. Ob pravilni uporabi materialnega prava, kot je ta obrazložena zgoraj, se izkaže, da sodišče druge stopnje absolutne bistvene kršitve določb postopka, ki jo uveljavlja zvz, ni zagrešilo. Ugotovitev sodišča druge stopnje, da pritožba sploh ni napadla ugotovitve sodišča prve stopnje o razmerju deležev obeh družbenikov, je sicer res v nasprotju z vsebino pritožbe. Toda ta okoliščina za odločitev v obravnavanem primeru sploh ni odločilna, zato tudi očitane absolutne bistvene kršitve določb postopka ni. To pa zato, ker je (upoštevajoč konstitutivnost vpisa razmerja deležev v sodni register) v obravnavanem primeru sporna pravilnost zavrnitve priglasitve vpisa spremembe imena osebe, pooblaščene za zastopanje, ne pa pravilnost zavrnitve priglasitve za spremembo deležev (primerjaj: 7. alineo 2. točke 66. člena ZPVSR in 13. točko 2. odst. 354. člena ZPP). Zahteva za varstvo zakonitosti ne obrazloži, v čem naj bi bila podana kršitev 365. člena ZPP. 2./ Odklonitev dovoljenja A.C. d.o.o. za zastopanje. V zvezi z zastopanjem pred sodiščem (samo to je sporno v obravnavanem primeru) je 3. odst. 89. člena ZOR uporabljiv samo v okviru specialnih predpisov. V času odločanja na prvi stopnji je bil to zakon o pravni pomoči (Ur. list SRS štev. 23/79; v nadaljevanju: zakon). Zato ga je treba uporabiti pri odločanju o utemeljenosti zvz. Prvi odst. 4. člena zakona določa, da obsega pravna pomoč (med drugim) tudi zastopanje pred sodišči, 2. odst. istega člena pa, da se z opravili iz 1. odst. opravlja odvetniška dejavnost. V organiziranih oblikah pravne pomoči (6. člen zakona) pa dajejo pravno pomoč odvetniki (1. odst. 11. člena zakona), ne pa kdo drug. Pravne osebe kot organizirane oblike pravne pomoči po zakonu pa so samo službe pravne pomoči in delovne skupnosti odvetnikov (1. odst. 6. člena, 30. člen in 1. odst. 42. člena zakona). A.C. d.o.o. pa to ni. Zato sodišči s tem, da sta ji odklonili dovoljenje za zastopanje, nista kršili niti 89. člena ZOR niti 6. člena zakona o pravni pomoči. Zvz meni, da ni nujno, da bi bila neka dejavnost podjetja samo pridobitne narave. Treba ji je priznati tudi možnost, da se z določeno dejavnostjo ukvarja tudi iz kakšnih drugih nagibov. A.C. d.o.o. je podjetje po zakonu o podjetjih. Po 1. odst. 1. člena omenjenega zakona je podjetje pravna oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost zaradi pridobivanja dohodka oziroma dobička. Gospodarska dejavnost pa je tudi opravljanje raznih storitev na trgu (2. odst. 1. člena ZP). Izhajajoč iz omenjene definicije podjetja je zato treba šteti, da je A.C. d.o.o. opravljala posle zastopanja pred sodiščem za plačilo. To pa pravnim osebam, ki niso organizirane po zakonu o pravni pomoči, ni dovoljeno. Zato z izpodnijanimi odločitvami 90. oziroma 96. člen ZPP nista bila kršena. S tem, da sodišči A.C. d.o.o nista dovolili zastopanja tudi nikomur ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Ta se odvzame samo z nezakonitim ravnanjem sodišča (7. točka 2. odst. 354. člena ZPP). Kot je obrazloženo zgoraj pa takšnega ravnanaja ni bilo. Ker uveljavljane zmotne uporabe materialnega prava ni, niti ni prišlo do zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 2. odst. 408. člena ZPP v zvezi s 394. členom ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.