Jedro

Tridnevni rok, ki ga je sodišče v omenjenem dopisu postavilo tožeči stranki se je nanašal le na predložitev potrdila o „pravočasnem“ plačilu sodne takse po plačilnem nalogu in ne morebiti na samo plačilo sodne takse. Stranka mora sodno takso v postopku plačati pravočasno. Prepozno plačana taksa se obravnava enako kot njeno neplačilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 153449/2011 z dne 20. 10. 2011 v 1. in 3. točki izreka in ustavilo postopek. Ugotovilo je, da tožeča stranka ni pravočasno plačala premalo plačane takse za redni postopek po tarifni številki 1111 Zakona o sodnih taksah (ZST-1), v višini 57,00 EUR, zaradi česar je štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila (3. odstavek 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)).

2. Tožeča stranka je pravočasno vložila pritožbo zoper izpodbijani sklep. V pritožbi navaja, da je bila sodna taksa plačana v zakonitem roku od prejema obvestila sodišča, zato predlaga „da sodišče nadaljuje izvršilni postopek“. Stroškov pritožbe ni priglasila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom VL 153449/2011 z dne 22. 02. 2012 sklep o izvršbi opr. št. VL 153449/2011 z dne 20. 10. 2011 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Na podlagi 34. člena ZST-1 je tožečo stranko pozvalo, naj v roku 15 dni plača premalo plačano sodno takso za redni (pravdni) postopek po tarifni številki 1111 ZST-1, v znesku 57,00 EUR. Plačilni nalog opr. št. VI Pg 1478/2012 z dne 20. 04. 2012 je bil tožeči stranki vročen 23. 04. 2012 (vročilnica pripeta na list. št. 51c). Rok za plačilo sodne takse se je iztekel 08. 05. 2012, tožeča stranka pa je bila s plačilnim nalogom opozorjena na pravne posledice neplačila sodne takse (3. odstavek 105.a člena ZPP).

5. Sodišče prve stopnje je tožečo stranko z dopisom z dne 14. 05. 2012 pozvalo, naj mu predloži dokazilo o pravočasnem doplačilu takse za redni postopek. Pritožnik navaja, da je potrdilo o plačilu sodne takse v višini 57,00 EUR posredoval sodišču v danem roku 3 dni, to je 18. 05. 2012. Iz kuverte v spisu je razvidno, da je pošiljko poslal kot navadno pošiljko. Le če stranka sodišču posreduje pošiljko priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto kot dan izročitve na sodišče, na katero je naslovljena (2. odstavek 112. člena ZPP). Iz štampiljke sodišča je razvidno, da je predmetni dopis tožeče stranke sodišče prve stopnje prejelo 22. 05. 2012. Priloženo mu je bilo potrdilo, da je bila sodna taksa plačana 21. 05. 2012. Tridnevni rok, ki ga je sodišče v omenjenem dopisu postavilo tožeči stranki se je nanašal le na predložitev potrdila o „pravočasnem“ plačilu sodne takse po plačilnem nalogu in ne morebiti na samo plačilo sodne takse. V predmetnem sporu je tako pravno relevantno le, da tožeča stranka ni dokazala, da je sodno takso plačala pravočasno – to je do izteka roka dne 08. 05. 2012, kot je bilo določeno v plačilnem nalogu z dne 20. 04. 2012. Za vprašanje izpolnitve taksne obveznosti tako ni pomembno ali je tožeča stranka sodno takso morebiti plačala kasneje. Stranka mora sodno takso v postopku plačati pravočasno. Prepozno plačana taksa se obravnava enako kot njeno neplačilo.

6. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so podani pogoji za nastop pravnih posledic iz 3. odstavka 105.a člena ZPP. Ker tožeča stranka takse ni plačala pravočasno, se šteje, da je tožbo umaknila.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni odkrilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (1. odstavek 366. člena v zvezi s 2. odstavkom 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (3. alineja 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP).

8. O pritožbi zoper sklep je na podlagi določbe 1. odstavka 366.a člena ZPP odločala sodnica posameznica, ker ne gre za odločanje o pritožbi zoper sklep iz 2. odstavka 366. člena ZPP, kar bi narekovalo odstop reševanja zadeve senatu.