Jedro

Ker pa obdolženec sodišču ni bil dosegljiv, je Okrožno sodišče v Mariboru s sklepom II K 39161/2012 z dne 8. 5. 2018 na podlagi 3. točke prvega odstavka 352. člena ZKP obtožbo zavrglo, nato pa z napadenim sklepom, ko je bilo ugotovljeno, da je bila obdolženemu D.K. odvzeta prostost in da je zato sodišču znova dosegljiv, odločilo, da se postopek zoper njega nadaljuje. Napadeni sklep bi moral, ob odločitvi, da se postopek zoper obdolženca na podlagi prvega odstavka 408. člena ZKP nadaljuje, v izreku vsebovati tudi odločitev, da se sklep, s katerim je bila obtožnica zavržena, razveljavi. Navedeno pomanjkljivost pa pritožbeno sodišče zgolj ugotavlja in ne more imeti posledic, saj sklepa po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ne preizkuša, pritožba pa je ne uveljavlja.

Izrek

Pritožba obdolženega D.K. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom I Ks 39161/2012 z dne 28. 10. 2020 ugodilo predlogu višjega državnega tožilca za nadaljevanje kazenskega postopka, ki ga je podal 18. 8. 2020 (pravilno 19. 8. 2020) in odločilo, da se kazenski postopek zoper obdolženega D.K., zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), na podlagi obtožnice Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru št. IV Kt/1/2475/12 z dne 30. 11. 2012, po prvem odstavku 408. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) nadaljuje.

2. Zoper sklep se je obdolženec pritožil, iz njegove pritožbe pa smiselno izhaja, da se ne strinja z odločitvijo, da se kazenski postopek zoper njega nadaljuje. Predloga pritožbenemu sodišču glede odločitve o napadenem sklepu ne oblikuje, temveč navaja, da je potrebno „obtožnico iz leta 2012 razveljaviti in spisati vse na novo“.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zoper obdolženega D.K. je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru 3. 12. 2012 vložilo obtožnico št. IV Kt/1/2475/12, ki obdolžencu očita storitev kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1, obtožnica pa je bila po vložitvi ugovora zoper njo vrnjena državnemu tožilstvu, da zahteva dopolnitev preiskave, nato pa je bila nadomeščena z obtožnico, vloženo 10. 9. 2013. Senat treh sodnikov prvostopenjskega sodišča je nato kot neutemeljen zavrnil ugovor, ki ga je zoper obtožnico vložil obdolženčev zagovornik in je postala obtožnica pravnomočna. Ker pa obdolženec sodišču ni bil dosegljiv, je Okrožno sodišče v Mariboru s sklepom II K 39161/2012 z dne 8. 5. 2018 na podlagi 3. točke prvega odstavka 352. člena ZKP obtožbo zavrglo, nato pa z napadenim sklepom, ko je bilo ugotovljeno, da je bila obdolženemu D.K. odvzeta prostost in da je zato sodišču znova dosegljiv, odločilo, da se postopek zoper njega nadaljuje. Napadeni sklep bi moral, ob odločitvi, da se postopek zoper obdolženca na podlagi prvega odstavka 408. člena ZKP nadaljuje, v izreku vsebovati tudi odločitev, da se sklep, s katerim je bila obtožnica zavržena, razveljavi. Navedeno pomanjkljivost pa pritožbeno sodišče zgolj ugotavlja in ne more imeti posledic, saj sklepa po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ne preizkuša, pritožba pa je ne uveljavlja.

5. Obdolženec navaja, da podaja pritožbo zoper sklep sodišča I Ks 5940/2014, pri čemer očitno pomotoma navaja nepravo številko sklepa, a je pritožbo vložil pravočasno, to je v 15 dneh, ko je prejel pisni odpravek sklepa I Ks 39161/2012 z dne 28. 10. 2020, iz njene vsebine pa smiselno izhaja, da se ne strinja s tem, da se na podlagi pravnomočne obtožnice kazenski postopek zoper njega nadaljuje. V pritožbi še navaja, da so očitki zoper njega, navedeni v obtožnici, neutemeljeni, a to ne more biti predmet tega pritožbenega postopka, temveč bo obdolženec lahko svoje nestrinjanje z navedbami iz pravnomočne obtožnice uveljavljal v nadaljnjem postopku. Sklep sodišča prve stopnje, da se postopek zoper obdolženca na podlagi pravnomočne obtožnice nadaljuje, ker je sodišču ponovno dosegljiv, je pravilen in zakonit, pritožbeno nestrinjanje z nadaljevanjem postopka pa neutemeljeno, zato je pritožbeno sodišče o pritožbi odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

6. Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.

7. Če bo za obdolženca nastopila obveznost plačila stroškov kazenskega postopka, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep odmerilo sodišče prve stopnje po tar. št. 74013 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah po pravnomočno končanem kazenskem postopku.